3.2 C
Ljubljana
petek, 9 decembra, 2022

»Na Katoliškem inštitutu je mogoče študirati poslovne vede in pravo«

Piše: L. K.

Rektor Katoliškega inštituta ddr. Anton Stres poudarja, da želijo ponuditi kakovostno izobraževanje v službi pluralizacije in svobode izobraževanja. 

Na svetu je več kot 300 katoliških univerz in nad 1000 drugih visokošolskih katoliških ustanov.

Kako se je rodila zamisel za katoliško akademijo v Sloveniji?

Prve univerze so nastale v srednjem veku v senci stolnic in Cerkev se tej navzočnosti v svetu misli, znanosti in kulture ni nikoli odpovedala. Zamisel za slovensko katoliško univerzo se je rodila leta 2008, ko je bil ustanovljen Katoliški inštitut kot zavod za raziskovanje in kot nosilna platforma za postopno oblikovanje fakultet, ki bi se sčasoma povezale v univerzo. Slovenija je edina zgodovinsko katoliška država v Evropi, ki še nima katoliške univerze (slednjo imata celo Ukrajina ter Bosna in Hercegovina, kjer Katoliška cerkev nikoli ni bila večinska verska skupnost). Ta čas v sklopu Katoliškega inštituta delujeta Fakulteta za pravo in poslovne vede (FPPV), ki je začela študijske programe izvajati leta 2010. Knjižnica vsebuje tudi bogato arhivsko zbirko Studia slovenica, ki pokriva življenje Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Hočemo ponuditi kakovostno izobraževanje v službi pluralizacije in svobode izobraževanja, kakor jo zagotavlja tudi Ustava RS. Papež Janez Pavel II. je izrazil prepričanje, da so »katoliške univerze nujne za njeno rast in razvoj krščanske kulture in človeškega napredka«. Nato je dodal: »Zato vso cerkveno skupnost vabim, naj podpre katoliške visokošolske ustanove in jim pomaga pri njihovem razvoju in prenovi.« Naši predavatelji in študentje imajo prijetno zavest, da pripadajo mreži nad 300 katoliških univerz po vsem svetu.

Katere programe že izvajate? 

Na FPPV se izvajajo trije študijski programi: univerzitetni (prvostopenjski) in magistrski (drugostopenjski) program ekonomije ter magistrski (drugostopenjski) program prava s poudarkom na gospodarskem pravu. Omenjenim programom je pridružen doktorski študij v angleškem jeziku pod koordinacijo Mednarodne univerze v Kataloniji (Barcelona). Prav tako na področju doktorskega študija sodelujemo z doktorsko šolo univerze UCV iz Valencije (Španija), na kateri je profesor naš sodelavec dr. Zoran Vaupot, ki že deluje v vlogi mentorja dveh slovenskih doktorskih študentov. Prvi trije programi imajo akreditacijo šolskih oblasti v Republiki Sloveniji in so torej diplome enakovredne vsem drugim, ki jih podeljujejo v Sloveniji akreditirani visokošolski zavodi.

Kako poteka študij in kako uspešni so študentje, ko končajo študij?

Študij poteka v naših sodobno opremljenih predavalnicah v prostorih fakultete na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. V sedanjih epidemioloških razmerah smo morali predavanja izvajati na daljavo, podobno kakor druge primerljive šole. Upamo, da bomo v prihodnje lahko zopet sedli v predavalnice in tako ustvarili osebno občestvo predavateljev in študentov. Prizadevamo si za akademsko občestvo predavateljev, raziskovalcev in slušateljev, kar so univerze nekoč bile in od koder tudi prihaja beseda univerza. Posebnost in odlika študija na FPPV so manjše skupine in možnost prilagodljivega individualnega pristopa do študentov oz. njihovih interesov. V dobrem desetletju, odkar obstaja fakulteta, nismo zaznali, da bi imel kdo od nekdanjih študentov večje težave pri pridobitvi zaposlitve. Večji delež nekdanjih študentov je vključen v lastna (družinska) ali manjša do srednja podjetja.

Od kod prihaja pedagoški kader?

Pedagoško osebje prihaja tako iz povsem akademskega kakor tudi aplikativnega oz. poslovnega okolja, marsikdo je matično zaposlen tudi v institucijah javnega pomena, s čimer fakulteta omogoča dopolnjevanje med teorijo in prakso, javnim in zasebnim sektorjem ter posledično v pluralnem duhu odslikava raznolikost slovenske družbe. Vsekakor pa je naša habilitacija za visokošolske predavatelje podvržena enakim zahtevam kakor na drugih naših visokošolskih ustanovah. Navsezadnje nas k temu zavezuje tudi dejstvo, da so naši programi enakovredni drugim, zato morajo biti drugim enakovredni tudi njihovi izvajalci. Izdajamo tudi svojo znanstveno revijo Res novae (Nove stvari), ki je indeksirana v priznani mednarodni bibliografski bazi ERIH Plus (European Reference Index for the Humanities and Social Sciences) in s tem primerno »točkovana«. Revija je indeksirana tudi v bibliografski bazi dLib (Digitalna knjižnica Slovenije).

 Katere študijske smeri bo mogoče študirati  v prihodnosti?

Pri izbiri študijskih programov, ki jih želimo ponuditi, se oziramo predvsem na zaposljivost naših diplomantov. Ta čas je tako na Katoliškem inštitutu mogoče študirati poslovne vede in pravo, v prihodnosti pa se nameravamo širiti na druga področja, povezana s turizmom, kulturno dediščino, z jezikoslovjem. … Glede na snov študija smo edini, ki vključujemo tudi splošno izobrazbo na področju filozofije in religije s posebnim poudarkom na etiki. Tako vsebuje magistrski študij poslovnih ved tudi predmet aplikativna etika (bioetika, poslovna etika, okoljska etika). Poleg specializiranih znanj s področja stroke, ki jo poučujemo, se trudimo ponuditi tudi širšo filozofsko, religijsko, predvsem pa etično kulturno zavest (prim. www.katoliski-institut.si).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine