Piše: Andraž Grad
Foto: Andraž Grad
Letošnje katastrofalne poplave, viharji in zemeljski plazovi so močno prizadeli mnoge slovenske občine in povzročili ogromno škode. Po vsej Sloveniji potekajo sanacije in odprava posledic, kar lahko traja tudi več let. Med prizadetimi kraji je tudi občina Gorenja vas-Poljane, kjer je bilo poškodovanih in uničenih več mostov, celotni odseki cest pa tudi drugih objektov.
Poljanska Sora, ki teče po Poljanski dolini, kjer leži omenjena občina, je poplavila in povzročila tamkajšnjim prebivalcem precejšnjo škodo. O odpravi posledic in tudi o načinih, kako v prihodnosti preprečiti tovrstne naravne katastrofe, smo se pogovarjali z županom občine Gorenja vas-Poljane Milanom Čadežem.
Gospod Čadež, kako ste v vaši občini doživeli uničujoče poplave, ki so to poletje prizadele Slovenijo?
Letošnje poplave so se zgodile zaradi več dejavnikov. Glavni med njimi je ta, da je bilo poletje zelo mokro. Imeli smo veliko dežja, zaradi česar je bila zemlja precej razmočena. 19. julija smo bili priča vetrolomu, ki ga je povzročil močan severozahodnik. Podrtega je bilo veliko drevja, tega pa sedaj visoke vode nesle po svojih strugah. Zaradi tega je bilo kar nekaj mostov zabitih. Ves ta material se je kopičil, zaradi česar so hudourniški vodotoki začeli poplavljati. Tam, kjer je do tega prišlo, je bila tudi škoda največja. Mostovi so bili poškodovani ali uničeni, posledično se je razlilo več vode, ki je presegala razlivne površine. Poljanska Sora je bila tako s svojimi desnimi in levimi pritoki visoka, kot ne pomnimo. Največ škode pa je povzročila v Poljanah in v Gorenji vasi.
Kateri objekti so bili poleg mostov najbolj prizadeti?
Od objektov je bilo poškodovanih približno deset hiš. Močno poškodovani sta dve gospodarski poslopji. Zaradi zemeljskih plazov je bil poškodovan tudi en hlev, pod eno od poškodovanih hiš pa je odneslo zemljino, vendar je hiša k sreči na trdnem.
Kako močno so bili poškodovani mostovi in infrastruktura?
Na naši javni infrastrukturi v občini, ki šteje kar 380 kilometrov javnih poti in lokalnih cest, imamo evidentiranih več kot 160 plazov. To je tudi tisto, kar je najbolj prizadelo naš občinski proračun. Poleg tega smo imeli tudi zamašeno kanalizacijo, po dveh tednih še vedno ne deluje popolnoma gladko. Na tem področju se torej še vedno spopadamo s težavami. Kar zadeva same mostove, jih je poškodovanih ali popolno uničenih deset. To pomeni, da jih bo seveda treba nadomestiti z novimi.
Kako hitro ste se ob tej katastrofi v občini organizirali in se z njo spoprijeli?
No, moram reči, da smo v naši občini doživeli v preteklosti že kar nekaj neprijetnih stvari. Leta 2014 smo imeli žledolom in zatem tudi velike poplave, v katerih so močno narasli desni pritoki Poljanske Sore. Po letu 2014 smo se zaradi tega na občini na novo lotili organizacije civilne zaščite. Celotna ekipa je bila na posebnem izobraževanju. Poleg tega redno investiramo v gasilska društva, tako v vozila kot tudi v opremo. Zaradi vsega tega lahko rečem, da je občina Gorenja vas-Poljane letošnje poplave pričakala zelo pripravljena.
Gasilci in pripadniki civilne zaščite to torej nemudoma ukrepali …
Kot pravim, je bil štab civilne zaščite skupaj z gasilci dobro pripravljen na takšno situacijo. Pri tem bi rad izpostavil, da so gasilci skupaj s civilno zaščito v prvem koraku opravili izjemno in hvalevredno delo na terenu in tudi z ljudmi. Zato bi rad izkoristil priložnost, da se svojim sodelavcem in sodelavkam iz civilne zaščite ter gasilcem še enkrat od srca zahvalim. V dveh tednih je bilo ogromno narejenega. Če ne bi bilo razrite zemlje in manjših nanosov ter pospravljanja, se skoraj ne bi videlo, da smo doživeli poplave.
Koliko sredstev imate na razpolago v občini za odpravljanje škode in koliko mislite, da jih boste potrebovali?
To bo precej težko. Kar zadeva posledice, lahko rečem, da je bilo samo v prvih desetih dneh stroškov za dvesto tisoč evrov, kar daleč presega našo postavko za naravne nesreče. Zato glede tega pričakujemo pomoč države. Do sedaj je bilo tako, da so bili tovrstni intervencijski stroški povrnjeni, in to pričakujemo tudi letos. Tudi gasilci so imeli nekaj poškodovane opreme, saj je, kot vemo, človek pri reševanju včasih izpostavljen. Vse to bo treba nadomestiti. Zato pričakujemo konkretne poteze in pomoč, da lahko vse to čim prej saniramo. Se pa ob tem zavedamo, da bo sanacija po takšni nesreči dolgotrajna. Ne bo vse urejeno v enem letu ali dveh, kakšne stvari lahko trajajo tudi deset let. Gre za dolgotrajen proces.
Kako bi se po vaše na splošno morala odzvati država ob tej katastrofi?
Na vsak način je treba najprej začeti urejati vodotoke. Vse manjše in večje vodotoke, ki so zdaj v ceveh, je treba spraviti nazaj v odprte kanale. To je treba narediti v sklopu intervencije oziroma čim prej. Treba je zgraditi zadrževalnike, da vodo zadržimo na više ležečih območjih, preden priteče v dolino. Če vodo že tam zadržimo, s tem zadržimo tudi kamenje in vse druge stvari, ki povzročajo škodo v dolini. Tako voda, če pride kasneje v dolino, naredi manj škode in se časovno porazdeli. To so glavni ukrepi. Potem je treba hitreje urejati občinske prostorske načrte. Pri tem je treba biti natančen, predvsem pa hitrejši. Vemo, da se na ministrstvu za okolje in prostor stvari predolgo časa vlečejo. Prav zato, ker vse predolgo traja, pride do kakšne gradnje na črno ali na nepravem kraju. Na tem področju res pričakujemo, da bo delo pri urejanju prostorskih načrtov in pri vseh stvareh, ki povezujejo občine in občane z državo, moralo postati učinkovitejše.
Mislite, da bi bilo treba izpostaviti še kakšne konkretne stvari, ki bi jih lahko država naredila, da bi preprečila takšne katastrofe?
Kot vem, se je začelo po poplavah leta 2007 v Železnikih ukrepati glede vodotokov in glede umeščanja objektov v prostor z veliko več pozornosti. Tega smo bili deležni pri umeščanju kulturnega doma v Poljanah v prostor. Na vsak način je treba pristopiti k novi zakonodaji, ki bo še bolj natančna in bo dejansko vodi omogočila ustrezen prostor. Če ne bomo izvedli tistih ukrepov, ki sem jih na začetku navedel, da torej spravimo vodotoke znova v odprte kanale in naredimo zadrževalnike na višjih območjih ter tako reguliramo pritok vode v dolino, potem nismo naredili nič, ker bo voda še naprej povzročala težave, kot jih je povzročila sedaj.
