19.6 C
Ljubljana
četrtek, 18 avgusta, 2022

Male pivovarne so močno obogatile raznolikost okusov piva

Piše: Janja Strah

Slovenija je peta največja pridelovalka hmelja na svetu, zato ni čudno, da je pivo pri nas zelo priljubljeno – pa ne le poleti in ne le industrijsko izdelano. Vedno več je navdušencev nad t. i. kraft pivi, ki jih izdelujejo butične pivovarne. Kultura pitja piva se izboljšuje!

Slovenci smo veliki ljubitelji piva, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naj bi vsak Slovenec popil okoli 90 litrov piva na leto. Zlasti prija v poletnih mesecih, ki je za pivo glavna sezona, čeprav bi jo pivovarji radi raztegnili na vse leto. Časi se namreč spreminjajo, in če je še pred časom pivo veljalo za »preprosto« pijačo, ki se pije na veselicah in podobno, se je s pojavom malih pivovarn to zelo spremenilo: pivo postaja vse bolj cenjena pijača, ki je tudi gurmanska poslastica tako kot vino. Poznavalci pravijo, da je raznolikost vrst in okusov v pivovarstvu še precej večja kot v vinarstvu. In ljubiteljev piva, ki radi spoznavajo nove okuse, je vse več.

Butične pivovarne

Mikropivovarne oziroma kraft pivovarne so se v Sloveniji začele pojavljati v 90. letih prejšnjega stoletja, a se zaradi različnih ovir še niso razcvetele; to se je zgodilo pozneje, v 1. desetletju tega stoletja. Danes je v naši državi vsega skupaj okoli sto proizvajalcev piva (toliko jih plačuje trošarino), večina je butičnih. Epidemija novega koronavirusa je ustanavljanje novih pivovarn ustavila, da ne rastejo več »kot gobe po dežju«. Koliko je še prostora za nove? Jure Gobec, lastnik družinske pivovarne Clef Breery, ki je članica Združenja slovenskih pivovarn (ZPSLO), ocenjuje, da njihovo število verjetno ne bo več tako strmo raslo kot v desetletju pred epidemijo, se bo pa trg bolj segmentiral. Toda možnosti za rast vsekakor obstajajo; v Sloveniji tržni delež kraft piva znaša manj kot dva odstotka, v ZDA pa od 10 do 20 odstotkov.

Nekaj številk: po podatkih ZPSLO, ki od leta 2019 sodi pod Gospodarsko zbornico Slovenije, je proizvodnja vsega piva v Sloveniji (tudi brezalkoholnega) v letu 2019 znašala 1,97 milijona hektolitrov, poraba pa 1,6 milijona hektolitrov, in sicer 60 odstotkov v maloprodaji, 40 odstotkov pa v gostinstvu. Celotni uvoz je znašal 30,6 milijona evrov (največ iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Italije, Nemčije in Poljske), celotni izvoz pa 39,9 milijona evrov (največ v Hrvaško, BiH, Italijo, Srbijo in na Kosovo).

V Žalcu so leta 2016 odprli Fontano piv Zeleno zlato, ki je postala privlačna turistična točka. (Foto: Veronika Savnik)

Vrste piva

V osnovi obstajata dva tipa piva, ležak (lager) in ale. Prvi je lahkoten, piten, drugi pa močnejši, hmeljast in aromatičen. Ale je starejši, človeštvo ga pozna že 3000 let, ležak pa je »mlad«, star dobrih sto let. Kot pojasnjuje Gobec, je razlika med njima ta, da proces fermentacije pri pivu ale poteka pri okoli 18 stopinjah Celzija, pri ležaku pa pri okoli 8 stopinjah Celzija. Dokler ni bilo sistema hlajenja, ki bi omogočil proces fermentacije pri 8 stopinjah, ležaka pač ni moglo biti.

Ljudje so pivo ležak dolgo povezovali z industrijsko izdelanim pivom in niso bili pripravljeni plačati več za kraft ležak, izdelan v mikropivovarni. Zdaj se trend obrača in vse več kraft pivovarn izdeluje tudi to vrsto piva.

Potem se ležaki delijo na svetle in temne, obstajajo pa še pšenična piva, piva IPA (india pale ales), jantarno pivo (amber ale), porter, stout … Vsega skupaj jih je kar okoli 150; a znotraj vsakega piva pivovarji ustvarjajo neštete nove okuse. Zdaj so zelo priljubljena tudi kisla piva (sour).

Slovenija in hmelj

Glavne sestavine piva so hmelj, slad in voda, potrebne pa so seveda tudi kvasovke. Slad pridelajo iz pivovarskega ječmena, uporabljajo pa se tudi žita, ki dajo drugačen okus. Hmelj pa je v Sloveniji posebna zgodba.

V Sloveniji smo se s hmeljarstvom začeli ukvarjati »šele« pred dobrimi 140 leti. (Foto: V Sloveniji smo se s hmeljarstvom začeli ukvarjati »šele« pred dobrimi 140 leti.)

V Sloveniji smo se s hmeljarstvom začeli ukvarjati pred dobrimi 140 leti, kar je kratka doba, če pomislimo, da ta panoga obstaja že kakih tisoč let. To je povezano tudi s podnebjem in tradicijo; Slovenija namreč po svoji legi spada v t. i. vinski pas, pivski pas je severneje. A ko so naši predniki ugotovili, da hmelj uspeva tudi pri nas, so ga z veseljem začeli gojiti; hmeljišča so danes na območju Spodnje Savinjske doline pa tudi v Zgornji Savinjski dolini, okolici Celja, Ptuja in Ormoža, Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi. Specifična kombinacija predalpske klime in obrečnih rjavih tal, ki so delno peščena, omogoča pridelavo posebnih aromatičnih vrst hmelja. V Sloveniji se prideluje okoli 20 sort hmelja (na svetu jih je okoli 150), med njimi avtohtoni savinjski golding, styrian fox in styrian dragon ter dišavne sorte hmelja (bobek, aurora, celeia).

Zanimiv je podatek, da Slovenija pridela 2,5 odstotka vsega hmelja na svetu, kar jo uvršča na tretje mesto v Evropi – za Nemčijo in Češko, na svetovni ravni pa sta večji pridelovalki le še Kitajska in ZDA. Več kot 95 odstotkov pridelanega hmelja tudi izvozimo, večino (75 odstotkov) v države Evropske unije.

Pivski turizem

Razcvet mikropivovarn in priljubljenost kraft piv sta pred epidemijo novega koronavirusa spodbudila t. i. pivski turizem, saj je čedalje več ljudi želelo spoznati in okusiti več različnih piv, zato so to vključevali v svoje počitniške oziroma potovalne načrte. Seveda pa je pivski turizem obstajal že prej; naj omenimo le münchenski Oktoberfest – zelo priljubljen tudi med Slovenci –, kjer vsako leto v 18 dneh privabi več kot šest milijonov obiskovalcev. Začetki festivala segajo v daljno leto 1811, ko je kralj Ludvik ob svoji poroki priredil veliko slavje za vse mesto. Priljubljene pivske destinacije so tudi Češka, Belgija in Irska, kjer si ljudje radi ogledajo kakšno pivovarno, se udeležijo degustacij in dogodkov, povezanih s pivom.

Tudi Slovenija ima svojo pivsko turistično ponudbo; prav te dni bo denimo v Laškem potekal že 57. festival Pivo in cvetje, za katerega organizatorji pravijo, da je najstarejši turistični dogodek z neprekinjeno zgodovino v Sloveniji. V Žalcu so leta 2016 odprli Fontano piv Zeleno zlato, ki je postala privlačna turistična točka, v Ljubljani je pivovarski muzej Union experience tour, za zanimivosti pa skrbijo tudi številni mali pivovarji.

Svetovni dan piva

Prvi petek v avgustu se kot svetovni dan piva praznuje od leta 2007. Praznujejo ga skoraj povsod po svetu. To je dan, ki je posvečen ljubiteljem piva, vsem ustvarjalcem piva – pivovarjem, hmeljarjem – ter vsem lastnikom pivnic in drugih lokalov. Letos bo svetovni dan piva v petek, 5. avgusta.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine