Piše: Gašper Blažič
Foto: Polona Avanzo
Naš sogovorec je bil tokrat mag. Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, ki bo sredi septembra gostil MOS, enega največjih sejemskih dogodkov v Sloveniji. V pogovoru nam je predstavil sejemsko dejavnost v Celju.
Mag. Robert Otorepec (1971) se je po diplomah na dveh študijskih smereh na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru leta 1996 zaposlil v podjetju Celjski sejem, leta 2004 je končal tudi magistrski študij Ekonomija in poslovne vede ter pridobil naziv magister znanosti. Od oktobra leta 2015 je izvršni direktor Celjskega sejma, pred tem pa je opravljal različne funkcije v tem podjetju. Po pripravništvu leta 1996 je sprva delal kot samostojni komercialist, že dve leti kasneje je postal vodja marketinga, nato pa leta 2000 pomočnik direktorja za sejemsko dejavnost. Leta 2010 je postal namestnik izvršne direktorice.
Ste izvršni direktor Celjskega sejma. Kakšne so vaše naloge?
Operativno vodim podjetje, ki je sicer delniška družba s petčlanskim upravnim odborom. Kar upravni odbor sklene, potem spravim v prakso. Tako sva dejansko dva pravna zastopnika podjetja: ena je predsednica upravnega odbora, drugi pa sem jaz kot izvršni direktor.
Sejmišča navadno ne delujejo ves čas, vendar so na neki način prostor družabnosti. Kakšna je njihova naloga?
V zadnjem času je vloga sejmišč povezovanje med ljudmi: kupci, prodajalci, proizvajalci. Nekdaj je bil to način, ko se je neposredno kupovalo, sedaj pa je to edini prostor, da se srečajo proizvajalci in kupci proizvodov. Danes je namreč vse manj časa, vse več je elektronske komunikacije in sodobnejših načinov komunikacije, kar pomeni, da praktično ni časa, da svojega poslovnega partnerja osebno srečaš. A čeprav so sejmom napovedovali, da bodo zaradi digitalizacije v komunikaciji postali preteklost, se je pokazalo ravno nasprotno: vse statistike na svetu govorijo o rasti zanimanja za sejme. Res pa je, da je to odvisno od panoge in njene moči. Če panoga ni močna, tudi sejem ni dober. Nasprotno pa močna in rastoča panoga krepi sejemsko dogajanje.
Po čem je znan Celjski sejem?
Celjski sejem je morda najbolj znan po mednarodnem obrtnem sejmu MOS, ki ga letos organiziramo že petinpetdesetič in ima najdaljšo tradicijo. Organiziramo še kakih petnajst sejmov, nekateri so bienalni, zato jih ne organiziramo vsako leto. Imamo pa tudi kongresni center, kjer v terminih, ko ni sejmov, potekajo kongresi, predavanja, izobraževanja … Tudi v sejemski dvorani poteka več aktivnosti. Pozimi je denimo gokart, tu in tam kakšno snemanje, začasno skladišče … Tako se kar vse leto kaj dogaja.
V času epidemije sejmišče praktično ni delovalo. Kako ste takrat ukrepali?
Čas epidemije je našo panogo zelo prizadel. Ker je bilo prepovedano zbiranje ljudi, je bila tudi sejemska dejavnost dejansko prepovedana. To je bilo najtežje obdobje v naši zgodovini, dohodki so nam upadli za 80 odstotkov, praktično smo morali dati vse zaposlene na čakanje. Z oddajanjem dvoran za skladišče smo lahko pokrili vsaj osnovne stroške. Za preživetje smo dejansko porabili vse prihranke in amortizacijo, žal pa nismo dobili nobene državne pomoči. Drugi, ki so imeli 20-odstotni upad, so pomoč dobili, pri nas nismo dobili nič, morali smo se znajti po svoje kljub obljubam. Če bi se epidemija nadaljevala še eno leto, je vprašanje, ali bi sploh še kakšno sejemsko podjetje preživelo to krizo.
Pri vas je bil tudi cepilni center v času epidemije.
Drži. Občini smo ponudili dvorane, da se je tam lahko izvajalo cepljenje.
Ali lahko že rečete, da ste prišli na predkoronsko raven?
Po epidemiji so začeli sejmi spet hitro rasti, nekateri hitreje, drugi počasneje, odvisno od panoge. Se je pa zanimanje za sejme po epidemiji zelo povečalo, saj smo ljudje družabna bitja, pogrešamo druženje. Mnogi so komaj čakali, da se spet lahko srečajo osebno. Pokazalo se je, da elektronska komunikacija ni dovolj.
Kaj pa sodelovanje z drugimi sejemskimi družbami v Sloveniji?
V okviru Gospodarske zbornice Slovenije smo ravno v času epidemije covida-19 ustanovili zbornico industrije, sejmov in srečanj. Sicer družbe med seboj normalno sodelujejo, ni pa kakšnih skupnih projektov.
Sejmi so vedno privlačni tudi za tuje obiskovalce. Jih je v Celju veliko?
Tradicionalno dosegamo dober obisk naših specializiranih sejmov, zlasti iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, ki še vedno gravitirajo k nam. Omeniti moramo Mednarodni industrijski sejem, ki nam v zadnjih letih najhitreje raste, organiziran je vsaki dve leti, ampak počasi prerašča sejem MOS, ki je sicer sejem z najširšo mednarodno zasedbo, saj je prek 70 odstotkov razstavljavcev iz tujine, obiskovalcev iz tujine pa je tudi veliko.
Za MOS, ki se začenja 13. septembra, velja, da ima dolgo tradicijo in da je sejem vseh sejmov. Zakaj?
To oznako za MOS uporabljamo zaradi tradicije, ker je res največji sejem v Sloveniji. Od začetka devetdesetih let ga je obiskalo okoli 250 tisoč ljudi. Vendar moram opozoriti, da je bil v tistem času sejem namenjen za neposredni nakup blaga, ker takrat še nismo poznali velikih trgovskih centrov in je bila zato to edina priložnost, da ljudje dobijo kaj novega, vidijo, kaj obrtniki delajo. Morali smo se prilagoditi realnosti, da zdaj ni več tako, kot je bilo, največ se vlaga v promocijo novih izdelkov. Sejem smo razdelili na pet področij: MOS Dom za tiste, ki gradijo in opremljajo, MOS Turizem za kulinariko, gostinsko opremo, potovanja in turistično ponudbo, pa MOS Tehnika, MOS Business to business, kjer prihaja do stikov med državnimi institucijami, zbornicami, podjetji, ki ponujajo storitve za podjetja, kot zadnji pa MOS plus, ki je ostanek starega MOS, direktna prodaja za fizične kupce torej.
Koliko obiskovalcev pričakujete letos in koliko razstavljavcev?
Lani je bil prvi pokoronski MOS, zabeležili smo okoli 65 tisoč obiskovalcev, verjetno jih bo tudi letos toliko. Če jih bo še več, bomo še toliko bolj veseli. Pri MOS še nismo prišli povsem na predkoronsko raven. Ponekod pa smo jo že presegli, denimo pri industrijskem sejmu pa specialnih sejmih, ki jih imamo tudi šest v istem času. Na sejmu MOS se bo predstavilo 650 razstavnih prostorov, nekatere od njih si deli več podjetij, tako da bo blagovnih znamk čez tisoč iz 25 držav.
Kaj še ponuja celjsko sejmišče? Opaziti je bilo mogoče tudi mednarodno razstavo mačk.
Tako je. To je v času, ko ni sejmov. Prihodnje leto bo v Celju takoj po MOS evropska razstava psov, ki bo zasedla tudi prostore okoli sejmišča, tako da bomo postavili tudi montažne objekte, ker gre za največji tovrstni dogodek v Evropi. Potem so tudi manjše razstave psov, malih živali … Tako da imamo tudi zunaj sejmov precej dogodkov.
Iz časov Jugoslavije se spomnim tudi božično-novoletnih sejmov, ki so bili tipičen družabni dogodek.
Tega je čedalje manj, saj se ti dogodki selijo na ulice. Tudi v Celju je tako, zato se s tovrstno dejavnostjo ne ukvarjamo več. V mestnem središču je to področje prevzela lokalna turistična organizacija, podobno je tudi drugje po Sloveniji.
