Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor naturopatije Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja. Tokrat je gostil našega prvega premierja Lojzeta Peterleta.
Uvodoma se je voditelj Ogorevc zahvalil Lojzetu Peterletu za vse, kar je storil ob osamosvojitvi Slovenije. Osvetlila sta tudi delo v evropskem parlamentu, kjer vlada malce drugačna politična kultura kot doma – ker nobena politična stranka nima večine v parlamentu, se je treba pogovarjati. »Politična kultura pomeni tudi kulturo sporazumevanja in dogovarjanje. Tam vlada absolutni red – tisti, ki dobi več glasov, govori prej in govori več. Pri nas pa je večji poudarek na tako imenovanih naših. Če so naši, so pravi in si potem si lahko privoščijo to, česar si drugi ne morejo. Če pa niso naši, jim pa zelo slabo gre, če se blago izrazim,« je dejal Peterle, Ogorevc pa je dodal, da temu pojavu reče blagi balkanski sindrom. »Na žalost je v slovenski politiki še vedno tako,« je poudaril Ogorevc, Peterle pa pripomnil, da je tako pri nas tudi na področju zdravja.
Polarizirana politika in bolezen
»Politiko gledam tudi skozi zdravje in bi si želel več zdravja. Na to gledam skoraj fiziološko. Če so ljudje dobre volje, če se spoštujejo, če dostojanstvo drugega velja kot tvoje, če sva ena proti ena, potem ni političnih problemov. In to so očetje Evropske zveze sklenili, preden so podpisali prvi sporazum o Evropski skupnosti za premog in jeklo. Temu pravim koncept skupnosti. Obstaja pa drugi koncept, ki mu rečem koncept imperija, kjer mora biti vedno nekdo glavni, mora si koga podrediti, podjarmiti ali okupirati. Sam sem velik privrženec koncepta skupnosti, za katerega so se očetje Evropske zveze takrat odločili. V skupnosti je tudi več zdravja. Če si ti vedno napet, kaj se ti bo zgodilo, ali si rekel kaj narobe, ali so te opazili v napačni družbi, kar se pri nas še vedno dogaja, potem ti gre to na želodec ali na jetra ali na srce. Mi imamo celo pregovore – na jetra mi gre, pri srcu me boli, žolč me matra,« našteva Peterle. Ogorevc mu pritrdi in dopolni s trditvijo, da v Sloveniji nimamo premalo zdravnikov, ampak je bolnih ljudi preveč. »Rezultat dela zdravnikov in tistih, ki bi morali skrbeti za zdravje državljanov, je absolutno negativen. Meni kot opazovalcu in aktivnemu udeležencu tega procesa, se zdi, da več kot se denarja porabi za zdravstvo, več je bolnih ljudi. Kje je tu logika? Kje je etika tistih, ki bi morali skrbeti za zdravje, pa jih bolj zanima, da so naši in da se dela po doktrini, učinkovitost pa jim je zadnja skrb?« Peterle je ob tem postavil tezo, da tako polarizirana politika, ki proizvede toliko zmerjanja, označevanja, etiketiranja, diskvalificiranja, dejansko prispeva k več bolezni in manj zdravja. »Kajti če imaš jeznega državljana, državljana, ki ne dobi poštene pokojnine, državljana, ki ne dobi primerne oskrbe, državljana, ki ne čuti države na svoji strani, to vpliva na fiziologijo. Bom po domače rekel: ko nekoga nekaj žre in lahko te žre tudi zaradi nedelujoče ali nepravične države, se ti to nekje pozna,« je bil jasen prvi slovenski premier.
O delovni skupini za zdravje
»O tem je razvita cela znanost. Razvil jo je nemški zdravnik dr. Ryke Geerd Hamer, ki je z magnetno resonanco dokazal, kateri konflikt sproža določene procese v možganih in ta konflikt se potem odraža na fizičnem telesu. Ker je bil zdravnik, ki je odkril nekaj novega, so mu za ‘nagrado’ najprej odvzeli licenco, saj tu ni bilo zraven farmacije,« je izpostavil profesor naturopatije in dodal, da so »dr. Hamerja izobčili kot steklega psa, a ko je znanstveno dokazal, da ima prav, so mu hoteli vrniti zdravniško licenco, a je ni več želel imeti«. Ta zgodba je Peterleta spomnila na švedsko poročilo o raziskavi postnega pohoda leta 1954, ki so ga spremljali zdravniki. »Mislim da so ljudje ob postu hodili 500 kilometrov, zdravniki pa so jim pregledovali kri, merili sladkor itn. Po koncu postnega pohoda zdravniki niso objavili rezultatov, ker so bili v nasprotju z doktrino in niso hoteli vznemirjati javnosti. Šele nekaj let kasneje, ko so ponovili poskus, če tako rečem, so potem dali to v javnost.« Posta se redno poslužuje tudi Peterle, in ko se je postil, mu je prijateljica, ki je bila že nekaj časa zdravnica, rekla, da bi ga glede na to, kaj so se učili, morala opozoriti, da bo kmalu umrl. »Tudi letos nisem en mesec jedel, to delam že vrsto let, in upam, da me vidite še živega,« se je v oddaji pošalil Peterle. Tu se postavlja vprašanje, česa se zdravniki učijo oziroma česa se želijo učiti. Peterle je dejal, da je bil kot evropski poslanec v dveh mandatih predsednik delovne skupine za zdravje, kar se danes imenuje Odbor za zdravje. »Tam sem skrbel za medicinsko pluralnost. V evropskem parlamentu je navada soočiti argumente enih in drugih, kar je bistvo politike. Na enem od teh omizij, ki sem jih organiziral, je bila zagrebška zdravnica dr. Lidija Gajski, ki je bila kritična do nekaterih stvari, ki jih delajo po konvencionalni plati. Ni je nihče zmerjal, ni je ideološko obravnaval, mirno so jo poslušali,« je izpostavil Peterle eno od preteklih izkušenj in dodal, da je zagovornik tega, da je v demokraciji treba dati priložnost, da mnenja pridejo do izraza. Tako je v evropski parlament povabil strokovnjakinjo na področju presne hrane in zelenih smutijev Victorio Boutenko ter Marjana Videmška, ki je predaval o postu. »Vsako leto sem imel neke vrste postno srečanje in vsako leto je bilo več ljudi, ki so poročali o svojih izkušnjah. Tam sem spoznal zdravnico, ki je zapustila običajno delo in se posvetila vidikom, ki jih prej ni tako pokrivala. Navsezadnje sva se tudi midva videla v tej delovni skupini,« je še dejal Peterle in se spomnil, da je v tej delovni skupini govoril tudi nemški velemojster postenja dr. Andreas Buchinger, tretji v vrsti Buchingerjev. »Njegove postne klinike pelje naprej njegova hčerka. Dr. Buchinger je pred nekaj leti predaval tudi v Državnem svetu RS v Ljubljani,« je še dejal Peterle, ki je prepričan, da so s tem pripomogli k normalizaciji obravnave posta. V omenjeni evropski delovni skupini je gostil tudi strokovnjake s področja ajurvede – najstarejšega zdravstvenega sistema, saj ga je tudi osebno zelo zanimala. »Vtis sem imel, da vedo pri ajurvedi marsikaj več, o čemer zahodna znanost še ne ve veliko.« Spomnil se je tudi primera dr. Medveda, ki je, preden je dobil dovoljenje za izvajanje akupunkture, imel velike težave. »To je bilo skoraj hudičevo delo, ideološko prečrtano,« je dodal Peterle. »Danes je akupunktura priznana zadeva. In marsikje se dogaja, da tako imenovani konvencionalni zdravniki obvladajo še kaj drugega.«
Zahvala Ogorevcu
Peterle se je zahvalil Ogorevcu, da ga je opozoril na Kongres integrativne medicine v Firencah leta 2012, kjer je spoznal ljudi s tega področja. »Tam sem izvedel, da oni ta koncept razumejo tako, da pri konvencionalnem zdravniku dobiš vsaj prve napotke glede alternative, ker so poučeni tudi o tem. Večina konvencionalnih zdravnikov pa obvlada tudi kakšno alternativno metodo. Ti dobiš oboje v isti bolnišnici. Ni ti treba iti v Avstrijo, kot se je to dogajalo, ko je bila tukaj žena nekdanjega avstrijskega veleposlanika, mojstrica za homeopatijo, ki je imela ordinacijo v Gradcu za slovenske paciente. Zakaj tak strošek? V Nemčiji pa še kje v Evropi ti zavarovalnica plača stroške homeopatije, pri nas pa izgubiš licenco,« je opozoril Peterle. Profesor Ogorevc pa je dodal, da njihovim pacientom, ki pridejo iz Avstrije, Švice ali Nemčije, strošek zdravljenja integrativne medicine v Planetu zdravja povrne njihova zavarovalnica. »Na ta način ljudje skrbijo za svoje zdravje. Čeprav s temi zahodnimi zavarovalnicami nimamo direktno sklenjene pogodbe, priznajo naše storitve.« Peterle je dodal, da ga je ena od zadev, ki ga je v EU razveselila, ta, da je evropsko sodišče v enem primeru razsodilo, da ima človek pravico iskati zdravje tudi čez mejo svoje države. »To je podcenjeni dosežek Evropske zveze. Zaznal pa sem drug problem. V Belgiji sem sodeloval s človekom, ki je bil močan v boju proti raku, zlasti tumorjem. In vsa Evropa je tiščala k njemu. Do takrat, ko sva imela skupno zadevo, je pozdravil že 500 ljudi, ko so drugi rekli, da jim ne morejo več pomagati. V evropskem parlamentu smo imeli tudi priče teh, ki jim je pomagal, in so pokazali papirje. Medicinska pluralnost je zelo pomembna. Kot pacientu s hudimi izkušnjami mi je vseeno, kdo in kako me pozdravi. Mene ne zanima, ali vemo, kako deluje, mene kot pacienta zanima rezultat in cena. Pri tebi sem slišal, da je medicina tisto, kar ti pomaga,« je še dejal Peterle. To je potrdil tudi profesor Ogorevc in pri tem izpostavil obravnavo kroničnih nenalezljivih bolezni v zahodni medicini.
»Cesar je nag«
»Odkrijejo ti holesterol, prideš k tako imenovanemu specialistu za holesterol in ti predpiše tako imenovana zdravila in ti reče, to boste jemali od konca svojega življenja. In to si drznejo imenovati zdravljenje. Zdravljenje je pa po logiki proces, ki traja določen čas in ki pomaga telesu tako, da to telo postane zdravo, ne pa da je konstantno bolno,« je poudaril Ogorevc in se ob tem vprašal, kaj so glavni stranski učinki terapij za holesterol. »Če nisi imel prej sladkorne bolezni, jo dobiš zaradi tega. To je proizvodnja bolezni. In to se dogaja zato, ker telesa ne obravnavajo celostno.« Peterle je temu dodal, da to počne ajurveda, ki se ukvarja bolj z vzroki bolezni in ne samo s simptomi. »Marsikdo ne ve, da če te boli koleno, je vzrok bolečine v trebušni slinavki,« še doda Ogorevc. »Temu rečem ideološka zaslepljenost. Veliko zdravnikov je raslo, bilo vzgojenih in šolanih v popolnoma nekonkurenčnem okolju, da ne rečem v monopolnem okolju. Samo jaz sem specialist za neozdravljivo bolezen. To pomeni, da sem specialist za nekaj, česar ne znam pozdraviti. Ampak sem specialist, imam vso čast in dostop do oblasti. Koliko časa bomo še verjeli, da je cesar oblečen, čeprav je nag?« se je ob koncu vprašal Ogorevc.
