Piše: Andraž Grad
Občina Muta ima 3.500 prebivalcev ter je znana po dolgi kovaški in železarski tradiciji, ki sega v leto 1573. Župan Mute je Mirko Vošner, ki živi v občini že 33 let, vendar pa, kot pravi, ni »avtohtoni« prebivalec kraja, zaradi česar so se ob njegovi kandidaturi pojavili tudi pomisleki, ki pa jih, kot pravi, popolnoma razume.
Kraj je bil že pred drugo svetovno vojno gospodarsko izredno razvit, svoj pečat pa je pustila vojna vihra. Na Muti je namreč včasih živelo veliko avtohtonega nemškega prebivalstva, saj je bila Muta in Slovenija konec koncev do leta 1918 del velike avstro-ogrske monarhije, na katero župan Vošner gleda pozitivno predvsem z vidika razvoja šolstva, kulture, prometa in tehnike. Po koncu druge svetovne vojne pa se je nemško avtohtono prebivalstvo umaknilo v Avstrijo in Nemčijo. Novonastali prazen prostor v občini so nato zapolnili ljudje iz Pomurja in drugih delov Koroške pa tudi iz nekdanjih republik Jugoslavije. Tako ima danes Muta zelo malo resnično avtohtonih prebivalcev, vendar župan pravi, da vladajo med prebivalci dobro sodelovanje, razumevanje in sloga.
Gospodarski in kulturni razvoj
Na Muti deluje več srednje velikih podjetij, ki so danes večinoma v tuji lasti, vendar pa ljudem s širšega območja Mute zagotavljajo varno zaposlitev. Med njimi so STRUC MUTA, ki deluje na področju kovaštva in kmetijske mehanizacije, podjetje za proizvodnjo armatur CRANE ARMATURE MUTA, tovarna jeklenega granulata WINOA ABRASIV MUTA in podjetje DORNINGER (op. p.: prvotno se je podjetje imenovalo HYPOS MUTA), ena prvih tovarn v Jugoslaviji, ki izdeluje hidravlične cilindre. V 70. letih prejšnjega stoletja so ga odprli oziroma zgradili zdomci iz Nemčije, ki so se vrnili v svoj kraj. Pod sedanjim županom je bila v kraju zgrajena tudi velika poslovna cona, in sicer blizu industrijske cone, pri čemer podjetja, ki so si tukaj postavila svoje poslovne prostore, poslujejo dobro tudi v gospodarsko težkih časih zaradi covida-19. Muta ima prav tako odlične odnose s sosednjo Avstrijo. Je edina občina v Sloveniji, ki ji je lani uspelo pridobiti pomemben vodni vir iz izvira na avstrijski strani meje. V občini deluje 43 društev in kar dva pihalna orkestra. Ob tem župan poudarja, da se razvoj kraja meri tudi po kulturi. Na tem področju izpostavlja naivnega slikarja Antona Repnika in znanega akademskega slikarja prof. Karla Pečka, oba sta žal pokojna, ter Darka Lesjaka, ki deluje v Nemčiji, kjer je tudi študiral, saj je imel v času prejšnjega sistema zaradi svojih demokratičnih nagnjenj težave pri študiju v komunistični Jugoslaviji. Županova »tiha želja« je, da v graščini Kienhofen, kjer je tudi sedež občine, posveti prostor eksponatom zgodovine občine, ki bi vključeval tudi dela omenjenih umetnikov.
(foto: Andraž Grad)
Politične in podjetniške izkušnje župana
Župan Mirko Vošner je bil v preteklosti do leta 2004 predsednik regijskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov na Koroškem. Pred tem je leta 2000 prišlo do združitve SKD in SLS. Ker so ga pri združitvi nekatere stvari, čeprav sta imeli obe stranki, kot pravi, podobne vrednote, začele motiti, od tega obdobja naprej ni bil več aktiven član, vendar pa ob tem poudarja, da je po duši, po delu in po ravnanju že od konca 80. let zagovornik krščanske demokracije. Poleg svojih prizadevanj znotraj politike je bil župan Vošner že od leta 1981 del enega takrat največjih podjetij v Jugoslaviji, Železarne Ravne. Po študiju je namreč začel delati v izredno zahtevnih tehnoloških procesih metalurgije znotraj omenjenega podjetja. Posvečal se je predvsem ekološkim in varnostnim vidikom pri delu. Danes pravi, da je v tistem času ugotovil, da je pomembna enotnost, saj en delavec ni pomenil veliko, vsi skupaj pa ogromno. Podjetniške in organizacijske izkušnje mu danes pridejo prav tudi kot županu, hkrati pa poudarja, da mu je delo z ljudmi pisano na kožo, čeprav je to večkrat zahtevno in od posameznika terja popolno osredotočenost. Župan dodaja, da si še naprej želi takšnega razumevanja lokalnih skupnosti, kot ga je v zadnjem letu pokazala zdajšnja vlada.
Razvoj turizma
V občini se gradi in končuje tudi infrastruktura za turizem, predvsem za kolesarjenje. Gre za mednarodni projekt dravske več sto kilometrov dolge kolesarske poti, ki se začenja ob izviru Drave v Italiji, teče skozi Avstrijo in Slovenijo, in se nadaljuje na Hrvaškem. Dobršen del poti, s katerimi želijo omogočiti varne rekreacijske površine za kolesarje in pešce, je že končan. Župan prav tako želi zaradi varnosti ljudi »spraviti« s ceste na kolesarske poti, saj je regionalna cesta zaradi svoje lege izredno obremenjena, tudi zaradi mednarodnega prometa, s tem pa so nesrečam izpostavljeni najšibkejši udeleženci prometa, tj. pešci in kolesarji. Zgrajenih je bilo že osem kilometrov poti, ta čas pa v občini gradijo še zadnjih nekaj kilometrov, ki bodo omogočali varno pot za kolesarje in pešce skozi celotno občino od meje z občino Dravograd na zahodu pa vse do meje z občino Radlje ob Dravi na vzhodu. Prav tako je občina Muta vključena med 28 občin, ki so dejavne pri razvoju projekta Partnerstvo za Pohorje.
Pomembno sodelovanje
Občina sodeluje v velikem, približno 50 milijonov evrov vrednem projektu graditve dolgoročnega kakovostnega vodovodnega sistema petih občin Zgornje Dravske doline. Ob začetku svojega županovanja je župan prepoznal napako občin, ki so se odločile za črpanje pitne vode iz vrtin v neposredni bližini reke Drave. Župan je po drugi strani hotel ohraniti gravitacijske vodne vire, ki se nahajajo v hribih, kar je po eni strani za občane bistveno ceneje, po drugi pa je tudi pitna voda, ki izvira na nadmorski višini približno 1.000 m bistveno kvalitetnejša. Projekt je bil v tem pogledu uspešen, saj je občini Muta uspelo ohraniti pet kakovostnih vodnih virov v okoliških hribih in pridobiti nov že omenjeni vodni vir iz sosednje Avstrije. Projekt sta s 85 odstotki sofinancirali tudi država in Evropska unija. Župan se ob tem zahvaljuje vsem deležnikom upravnih organov Avstrije, zlasti pa dežele Štajerske in okrajnemu glavarstvu iz Lonča (Deutschlandsberg) ter obema županoma občine Ivnik (Eibiswald) Andreasu Kremserju in Andreasu Thürschwellerju ter veleposestniku Gerdu Staudacherju, na čigar zemljišču leži vodni vir. Prav tako gre zahvala pristojnim slovenskim državnim organom, ki so v vključitvi gravitacijskih vodnih virov na območju občine Muta, vključno s tistim na avstrijski strani meje, v vodovodno omrežje prepoznali dodano vrednost in zagotovili sofinanciranje. Ob tem župan Vošner dodaja, da je projekt znotraj Evropske unije vzor za meddržavno sodelovanje.
Ureditev kraja
Na Muti poteka tudi obnova 510 let stare graščine Kienhofen, v kateri je danes sedež občine. Stavba je bila do pred nekaj let v izredno slabem stanju, vendar pa je bila v času županovanja Vošnerja obnovljena s pomočjo sredstev iz natečajev za obnovo trških jeder in energetsko obnovo stavb, pa tudi s pomočjo slovenskih in evropskih proračunskih sredstev. V občini je treba izpostaviti tudi obnovo stanovanjskih blokov. Pri tem se župan zahvaljuje občanom, saj brez njihovega sodelovanja in dobre volje celostna obnovitev trških jeder spodnje in zgornje Mute ne bi bila mogoča. Naslednji izziv za občino je dokončanje muzeja gasilstva, ki bo končan v letošnjem letu, ter zgraditev novega vrtca, saj je zdajšnji vrtec star že slabih petdeset let, zaradi velikega vpisa otrok pa je že postal premajhen.
