Piše: Andraž Grad
Kranjska Gora velja za eno lepših gorenjskih občin in je priljubljena destinacija vseh ljubiteljev narave in gora, saj leži v naročju mogočnih vrhov Julijskih Alp na območju Triglavskega narodnega parka.
V občini poteka veliko različnih projektov, hkrati pa se občina trudi zagotavljati čim večje sožitje med številnimi turisti in lokalnim prebivalstvom. O strategiji in dogajanju v Kranjski Gori smo se pogovarjali z županjo Henriko Zupan.
Gospa Zupanova, za začetek nam povejte, zakaj ste se odločili kandidirati za županjo in kako gledate na opravljeno delo v času vašega županovanja?
Da kandidiram za županjo in s tem posledično tudi za vstop v politiko, sem se odločila, ker se mi zdi to najboljši način, da pripomorem k boljšemu okolju in tudi na splošno k boljšemu življenju naših občank in občanov ter prihodnjih generacij. Z dosedanjim delom sem zadovoljna. Lani je občina prvič sprejela proračun za dve leti. S tem imamo, predvsem za naslednje leto, možnost hitreje izvajati ustrezne postopke za naročila. Se pa letos pri javnih razpisih za investicijske projekte srečujemo z zelo visokimi ponudbenimi cenami. Projekti so bili v proračun umeščeni po projektantskih ocenah, prejete ponudbe pa zneske presegajo za skoraj 100 odstotkov.
Kako vam pri vašem vodenju občine pomagajo vaše izkušnje iz občinske komunale?
Izkušnje s tega področja imajo so vsekakor koristne pri županovanju. Dolga leta sem bila namreč zaposlena na Komunali Kranjska Gora, med drugim sem v tem podjetju tudi štiri mandate opravljala funkcijo direktorice. Lahko rečem, da mi danes izkušnje iz tega obdobja pomagajo, je pa po drugi strani politika res stvar zase, saj predstavlja edinstvene izzive.
Katere so zdaj glavne investicije in projekti v občini?
Občina največ sredstev namenja za novogradnjo in rekonstrukcijo cest na celotnem območju občine. Letos bo za to namenjenih več kot milijon evrov. V sklopu obnove cest se po potrebi obnavlja tudi komunalna infrastruktura. Nedavno je bila končana investicija v vodohran Alpina. Gradi se nov vodohran za naselje Srednji Vrh. V proračunu imamo zagotovljena sredstva za zgraditev tristanovanjskega objekta v Mojstrani in za graditev brvi čez Pišnico. Z Upravo RS za zaščito in reševanje zagotavljamo sredstva Prostovoljskemu gasilskemu društvu Mojstrana za graditev Doma reševalcev v Mojstrani.
V občini si zaradi ohranjanja narave in zmanjševanja gneče prizadevamo za umirjanje prometa.
Kako je z vstopom v vaše doline, ki privabljajo številne obiskovalce?
V občini si zaradi ohranjanja narave in zmanjševanja gneče prizadevamo za umirjanje prometa. Da bi zmanjšali promet ter s tem zmanjšali gnečo in onesnaževanje, organiziramo javne prevoze. Pozimi tako na območju naše občine vozi »ski bus«, poleti pa turistični avtobus na liniji Rateče–Mojstrana. V poletnem času organiziramo tudi javne prevoze iz Mojstrane v dolino Vrata. Skupaj z državo vzpostavljamo v to dolino nov prometni režim. Vstop v dolino bo omejen, zagotovljeno bo le določeno število parkirnih mest. Ko bodo ta mesta zasedena, vstop z osebnim vozilom ne bo več mogoč. Vstop bo mogoč le z javnim prevozom. Obiskovalci bodo o zasedenosti parkirišča obveščeni z obvestilnimi tablami že na državni cesti pred vstopom v Mojstrano. V prihodnje bo na podoben način treba urejati tudi vstop v druge alpske doline v občini.
V vašo občino spada tudi Vršič, kjer ta čas urejate promet. Kaj lahko tam pričakujemo v prihodnosti?
Na Vršiču že sedaj predvsem v času sezone občinski reditelji usmerjajo vozila in skrbijo, da ne prihaja do gneče ali zastojev na prelazu. Prav tako so pred Vršičem postavljene obvestilne table, s katerimi ljudi obveščamo, ali je na prelazu na voljo parkiranje oziroma ali so prosta mesta za vozila. Tak režim bo tudi v prihodnosti. Ker si skupaj z državo in občino Bovec že leta prizadevamo, da bi umirili promet na tem območju, urejamo promet z obeh strani. Na Vršič se lahko pripelje tudi z avtobusom, ki pelje na liniji Ljubljana−Kranjska Gora−Bovec. To sodelovanje in urejanje prometa nadgrajujemo tudi s tem, da sofinanciramo že omenjeno redno avtobusno linijo, ki vozi od junija do septembra. Moram pa poudariti, da do zgoščenega prometa ne prihaja le na vrhu Vršiča, pač pa tudi na obeh straneh na sami cesti na Vršič. Tam urejanje prometa prepuščamo policiji, ki je pristojna za urejanje prometa na državni cesti. Prav tako je cesta čez Vršič na nekaterih odsekih na naši strani, najbolj pa na 24. serpentini, to je tik pred vrhom, v precej slabem stanju. To še dodatno povzroča težave pri pretočnosti prometa, zato upam, da bo, ker gre za državno cesto, država poskrbela za potrebno obnovo, ki bo omogočala varen promet. Poleg tega pa se pripravlja nov model upravljanja prometa čez prelaz Vršič z omejenim številom parkirnih mest na območju s hkratnim neoviranim tranzitnim prometom.
Kranjska Gora je znana predvsem po turizmu. Kakšne so po vašem mnenju slabe in dobre strani množičnega turizma za vašo občino?
Turizem je za Kranjsko Goro seveda pomembna panoga tako pozimi kot poleti. Naš cilj je turizem v ravnovesju z lokalno skupnostjo. Tu bi morda izpostavila, da imamo v Kranjski Gori dobro urejena parkirišča, ki ustrezajo potrebam po parkiranju tudi v najbolj obiskanih obdobjih leta. Želimo si, da obiskovalci parkirajo na za to namenjenih površinah in ne puščajo vozil na zasebnih ali kmetijskih zemljiščih. Želimo si, da obiskovalci spoštujejo lokalno prebivalstvo, našo kulturo, običaje in naravo.
Kakšne pa so prednosti oziroma omejitve tega, da je vaša občina del Triglavskega narodnega parka?
To, da smo del Triglavskega narodnega parka (TNP), je za našo občino predvsem prednost. Obkroža nas čudovita narava, prav tako dobivamo zaradi tega določena finančna sredstva od države. TNP je edini narodni park v Sloveniji. Seveda pa za prebivalce in predvsem za izvajanje dejavnosti na območju TNP obstajajo nekatere omejitve, povezane predvsem z varstvom narave. Na območju narodnega parka je treba skrbeti za ohranjanje narave. To se mi zdi pomembno, saj je prav, da skrbimo za naravo tako, da bodo lahko v njej uživali tudi prihodnji rodovi.
Želimo si, da obiskovalci spoštujejo lokalno prebivalstvo, našo kulturo, običaje in naravo.
Koliko so za prepoznavnost občine pomembni odmevni športni dogodki v marcu, kot sta Planica in Vitranc?
Oba dogodka sta za nas zelo pomembna, saj sta konec koncev tudi nekakšen zaščitni znak naše občine. Nekako podaljšujeta zimsko sezono v občini, sploh letos, ko je bila zaradi pomanjkanja snega slabša sezona. Dogodka imata dolgo, več desetletno tradicijo. Ker je mednarodna udeležba številčna, sta oba dogodka pomembna predvsem zato, ker obiskovalci ponesejo v svet glas o naši državi in občini.
Katera sezona je za Kranjsko Goro pomembnejša in zakaj?
V preteklosti je bila nedvomno pomembnejša zimska sezona, predvsem zaradi različnih zimskih športnih in drugih dejavnosti. Se mi pa zdi, da se to tudi zaradi milejših zim v zadnjem času spreminja. Rekla bi, da sedaj nekako v ospredje stopa poletna sezona, saj smo zaradi raznolikih možnosti, ki jih ponuja narava v naši dolini, celo bolj obiskani v poletnih mesecih.
V Kranjski Gori ste se odločili ukrepati tudi glede oglasnih panojev, ki velikokrat kvarijo idilično podobo alpskega podeželja. Nam za konec lahko poveste kaj več o tem?
Že obstoječa zakonodaja ne dovoljuje oglasnih panojev na kmetijskih zemljiščih. Glede na to, da so s 1. 1. 2024 začela veljati določila 35. člena Zakona o urejanju prostora, mora občina odloke uskladiti z zakonodajo. Ker je bilo v odloku potrebnih tudi nekaj drugih sprememb, smo se odločili, da pripravimo nov odlok. Ta natančneje določa pravila glede plakatiranja in oglaševanja. Predlog odloka v prvi obravnavi so občinski svetniki podprli soglasno in pričakujemo, da bo na naslednji seji sprejet. Upamo, da bo vse skupaj pripomoglo k lepšemu videzu naše doline. Veliki plakati bodo dovoljeni na stavbnih zemljiščih ob upoštevanju vseh določil prostorskih aktov občine. Prav tako bo dopustno oglaševanje v času velikih športnih prireditev, in sicer teden dni pred prireditvijo, odstranjeni pa bodo morali biti v enem tednu po prireditvi.
