Piše: Andraž Grad
Gorenjska občina Tržič se ponaša s čudovito gorsko naravo pa tudi s pomembno zgodovinsko in kulturno dediščino. O zadnjih novostih v občini kot tudi o potencialu turizma in o težavah, s katerimi se sooča, smo se pogovarjali z županom Petrom Mikličem.
Gospod Miklič, nam lahko predstavite aktualne investicije in projekte v Tržiču?
Lani, v prvem letu mojega mandata, smo veliko projektirali in poskušali pridobiti čim več državnih in evropskih sredstev za različne projekte in gradnje. Nekateri med njimi so bili načrtovani že prej, kot je prizidek zdravstvenega doma, kjer pa je do podpisa pogodbe o državnem sofinanciranju, izbire izvajalca in začetka graditve prišlo v letošnjem letu. Ta čas imamo kar nekaj odprtih gradbišč, med njimi je največji projekt omenjeni prizidek zdravstvenega doma, ob njem pa odlično napreduje tudi graditev podjetniškega inkubatorja. Tukaj nam je uspelo konec lanskega leta »ujeti za rep« še določena evropska sredstva. V rekordnem času smo oddali prijavo, prav tako pa nam tudi rekonstrukcija objekta, ki bo obsegal devetsto kvadratnih metrov, teče po načrtih, kar pomeni, da bo v celoti končan v manj kot letu dni. Naj omenim še celovito obnovo vodovoda Palovče skupaj s cestno in kanalizacijsko infrastrukturo, za katerega smo pridobili 50-odstotno sofinanciranje in se končuje v septembru, ter vodno črpališče Smolekar, kjer smo povečali vrtino, kar bo Tržiču omogočalo oskrbo s popolnoma naravno vodo. Imamo kar nekaj odprtih projektov na cestah. Med njimi je križišče Jasa, ki je bilo potrebno večje obnove zaradi varnosti in novega cestnega priključka, ter tudi pločnik na Loki, ki je zaradi povečanega prometa v podjetniški coni nujno potreben. Med projekti pa naj omenim še energetske obnove po šolah in vrtcih, celovito obnovo bistriške telovadnice, menjavo javne razsvetljave, obnovo muzejskega vrta, mrliških vežic in dela na dvorcu Neuhaus oziroma parku Radetzky, ki se bodo nadaljevala v prihodnje leto.
Verjetno je na vaš proračun vplivala tudi sanacija po lanski katastrofi?
Letošnje leto je bilo posebno zaradi sanacij po lanskih poplavah. Sanacije gozdnih in drugih cest ter plazišč nam jemljejo veliko energije in sredstev. Prizadel nas je tudi požar na Osnovni šoli Bistrica, kjer je pogorela tretjina ostrešja, hkrati pa je bil poškodovan celoten trakt predmetne stopnje, kar za občino pomeni dober milijon nenačrtovanih stroškov. Upamo, da nam določen del povrne zavarovalnica, medtem ko smo od države dobili le »prijazen« odgovor, da tega dogodka niso načrtovali in zato tudi nimajo predvidenih nobenih sredstev za pomoč.
Občina Tržič je znana po številnih pohodniških poteh, gorskih kočah in alpskih vrhovih. Kako to vpliva na razvoj turizma in kako je turizem na splošno razvit v Tržiču?
Za turizem si želimo, da bi postal perspektivna dejavnost v Tržiču. Žal ga v preteklosti niso jemali kot resne gospodarske panoge. Letos smo s sprejetjem turistične strategije stopili na pravo pot razvoja turizma. Gorske koče v okolici Tržiča so poleti popolnoma zasedene. Težava je v tem, kako urediti najboljši dostop, parkirne prostore, prevoze in podobno. To pa ni preprosto, saj imamo v občini skoraj 130 km makadamskih cest, ki jih je treba urejati in vzdrževati za normalen pretok, niso pa vse občinske. Potekajo tudi po zasebnih zemljiščih ali pa so gozdarske ceste. Pri urejanju teh zadev se srečujemo z različnimi interesi in naša naloga je, da najdemo rešitve, ki bodo sprejemljive tako za lokalno prebivalstvo kot za obiskovalce.
Tržič ima pravzaprav zares odlične razmere za turizem v naravi…
Tako imenovani outdoor turizem je ena glavnih značilnosti turistične ponudbe naše občine. Kilometri pohodniških in kolesarski poti vsako leto privabljajo vse več obiskovalcev. Veseli me, da vse več obiskovalcev, ki pridejo v Tržič, avtomobile pustijo v mestu in se s kolesom odpravijo na izlete po okolici. V naši turistični strategiji je trajnostni turizem ena ključnih točk; naravni turizem, pohodništvo, kolesarstvo, za vse to imamo v Tržiču fantastične razmere, ki jih je treba le izpopolniti. Z električnim kolesarjenjem se je spremenil tudi tip turistov, ki nas obiskujejo, saj je občina s svojimi razvejenimi poti po naravi zelo primerna za tovrstno dejavnost.
Poleg gorskih vrhov imate tudi nekaj zelo lepih dolin …
Dovžanova soteska se lepo razvija, čeprav še ni popolnoma urejena, upam pa, da se bo uresničilo v prihodnjih letih. Ker ogled soteske predstavlja lepo doživetje, hočemo vzpostaviti krožno pot, saj je ta čas tam preveč prometa. Usmerjamo se tudi v »Šentansko dolino«, skozi katero vodi cesta na prelaz Ljubelj, kjer pa je treba dograditi infrastrukturo. Gre pa za investicije, ki jih ne moremo speljati čez noč. Imamo strategijo vsakoletnih vlaganj, ki bo omogočila dolgoročne in trajne rezultate. Tako bi obisk Podljubelja v prihodnosti lahko postal pravo doživetje. Tam je Šentanski rudnik, ki bi s primerno ureditvijo ponujal posebno doživetje. Tja bomo selili tudi ribogojnico, kar bo omogočilo ribolovni turizem, pa tudi lokostrelstvo. Imamo dobro delujoč kamp, ki pa bi z nekaterimi dodatnimi ponudbami lahko še bolj zaživel. Seveda pa vsa ta vlaganja presegajo možnosti občinskega proračuna, zato budno spremljamo, kako najbolje črpati evropska sredstva.
Kako pa je s kulturno dediščino in s turizmom na tem področju pri vas?
Zelo obiskan Tržiški muzej predstavlja bogato tržiško obrtno in kulturno dediščino, del v njem pa je namenjen tudi smučarskemu muzeju. V prostorih nekdanjega kompleksa Bombažne predilnice in tkalnice so že sedaj umeščeni depoji nekaterih najpomembnejših slovenskih muzejev, s katerimi se dogovarjamo, da postanejo tudi ogledni in s tem zanimivi za obiskovalce. Dodal bi, da je sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) precej dobro, čeprav so zahteve, ki jih moramo dosegati pri vsaki obnovi, precej visoke. Konec koncev je prav, da ohranjamo staro mestno jedro. Težava je, da če hočemo izkoristiti evropska sredstva, obstajajo časovni okvirji, ki jih je treba ujeti. Zato se lahko pojavijo težave, če nekatere ustanove nimajo razumevanja za to.
Bi na področju turizma še kaj izpostavili? Kako je z lokalno ponudbo?
Poleg že delujočih nam manjka še kakšna dobra domača gostilna. Imamo vse več obiskovalcev, manjkajo nam pa namestitvene zmogljivosti. Vsi, ki imajo namestitvene zmogljivosti, imajo te v glavnih turističnih mesecih razprodane. Za oživitev starega dela mesta pa potrebujemo tudi določeno infrastrukturo, zato smo letos objavili javni natečaj za ureditev atrija in tržnice, da bi dobili prostor za dogodke in prireditve v mestnem jedru. Skozi naše mestno jedro tečeta Mošenik in Tržiška Bistrica, ki sta tudi zaradi ureditve kanalizacije vsako leto čistejša. Tu bi radi uredili nabrežje, da bi tako obiskovalci kot tudi domačini čim bolj uživali. Imamo tudi »Gorenjsko plažo«, ki je polno zasedena.
Bi izpostavili še kakšne pomembnejše prireditve in dogodke v Tržiču?
Letos smo imeli 50. Minfos, tridnevno mednarodno razstavo mineralov, fosilov in okolja. Druga tradicionalna prireditev je Šuštarska nedelja, ki je pred vrati in ima več kot petdesetletno tradicijo. Letos bo trajala tri dni. Tu so še srednjeveški dnevi in številni dogodki po planinskih kočah. Mednarodno prepoznaven dogodek je tudi dirka starodobnikov na Stari Ljubelj. Dogodek, ki bi lahko postal prepoznaven po Sloveniji, je Čarobni božič Jakoba Aljaža. V Tržiču je bila namreč prvič zapeta Sveta noč v slovenskem jeziku, ki jo je v času svojega maševanja v našem mestu prevedel Jakob Aljaž.
Letos občine v Sloveniji zaznamujejo 30 let lokalne samouprave. Kaj bi ob tej obletnici lahko rekli?
Vsekakor smo v Sloveniji lahko ponosni na tridesetletno obdobje lokalne samouprave. Se je pa vsake toliko treba vprašati, ali sistem še optimalno deluje. Ta čas imamo občine kar nekaj težav pri izpolnjevanju naloženih nalog, ki se z državne prelijejo na občinsko raven. Če izpostavim dva primera, s katerima se ukvarjamo vse občine – dolgotrajna oskrba in šolski prevozi. Pri prvem praktično ni načrta, kako naj se občine sploh lotimo organizacije dolgotrajne oskrbe, kje naj zagotovimo kadre in iz katerih virov bo izvajanje financirano. Pri šolskih prevozih pa le konkretne številke. Naš letni strošek se je iz šolskega leta 2020/21, ko je bil 130.000 evrov, povečal na 1.200.000 evrov za šolsko leto 2024/25. Gre torej za dodatni milijon evrov, ki ga mora naša občina zagotoviti za potrebe šolskih prevozov, pri čemer se število kilometrov in število linij ni bistveno spremenilo. Na trgu vlada monopol, družbe so si razdelile območja in na Gorenjskem je en sam ponudnik, s katerim se lahko pogajamo. To pa v resnici niso pogajanja, temveč le izbira »vzemi ali pusti«. Zaradi tega naš proračun ne zmore pokriti marsikatere druge investicije. Po drugi strani je na ravni države avtobusni prevoz zelo poceni. Država subvencionira prevoz upokojencev, prevoz za dijake, študente, delavske karte itd., s čimer seveda ni sicer nič narobe. Vendar bi bilo treba najti neko ravnovesje, saj imam občutek, da prevozniki manko pri omenjenih prevozih prelivajo na šolske prevoze in s tem na pleča občinskih proračunov. Včasih imam občutek, da se »lokalci« in tisti na državni ravni ne poslušamo, ne slišimo in ne sodelujemo.
Bi nam za konec zaupali še, kakšni so načrti občine za prihodnost?
Med večjimi investicijami, ki bi jih radi izvedli, so ureditev atrija, tržnice in nabrežja Tržiške Bistrice in nadaljevanje graditve Izobraževalnega in športnega središča v Križah. Gre za projekte, ki bodo trajali več let in bodo odvisni tudi od pridobivanja evropskih in državnih sredstev. Seveda pa želimo poleg tega nadaljevati z razvojem turizma in investicijami v potrebno infrastrukturo ter zasledovati tudi strateške usmeritve na področju športa in kulture.
