Piše: Janja Strah
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je največja reprezentativna zbornica malega gospodarstva, ki združuje samostojne podjetnike, mikro in mala podjetja, pa tudi nekaj velikih. S predsednikom OZS Brankom Mehom smo se pogovarjali o tem izjemno pomembnem segmentu slovenskega gospodarstva v času pandemije covida-19.
DEMOKRACIJA: V času pandemije covida-19 je zelo pomembno preživetje malega gospodarstva. Kako ocenjujete dogajanje od lanskega marca, kaj vse ste na OZS postorili?
Meh: Marca 2020 nismo vedeli, kaj prinaša ta bolezen. Takrat se je tudi zamenjala vlada in začela ukrepati. Po zgledu nekaterih drugih držav je določene dejavnosti omejila, predvsem na področju turizma, gostinstva, frizerstva, malih trgovinskih obratov … Vse to se je zaprlo in tudi mi v gospodarstvu nismo vedeli kako naprej. Takoj smo se povezali z vlado oziroma ministrstvi in predlagali, kateri ukrepi bi bili dobrodošli. Najpomembnejši so bili čakanje na delo, subvencioniranje krajšega delovnega časa in subvencioniranje likvidnostnih sredstev; vse to je pripomoglo, da je slovensko gospodarstvo preživelo. Napovedovali so se črni scenariji, da bo del malega gospodarstva propadel, toda ravno zaradi teh pomoči – pa zaradi samih obrtnikov in podjetnikov, ki so vztrajali v teh težkih časih – imamo danes gospodarsko rast.
DEMOKRACIJA: Katere ukrepe v zvezi s covidom bi še izpostavili kot uspeh OZS?
Meh: Izredno sem vesel, da nam je uspelo doseči temeljni osebni dohodek za samozaposlene, na začetku za to ni bilo posluha. Potem pa smo se dogovorili za temeljni osebni dohodek v višini 750 evrov, kasneje 1.300 evrov, pri čemer so iz tega plačevali tudi prispevke. Najnovejši uspeh pa je ta, da bodo odslej tudi samozaposleni dobivali bolniško nadomestilo, če bodo sami ali njihovi otroci po stiku z okuženim morali biti v karanteni. Prej je to veljalo v javnem sektorju, za samozaposlene v zasebnem pa ne.
DEMOKRACIJA: Koliko pa je samozaposlenih, za boljšo sliko?
Meh: OZS ima okoli 25.000 članov, od tega jih je slaba polovica samozaposlenih. Toda ta ukrep velja za vse samozaposlene, ne le za naše člane; v Sloveniji je 116.000 gospodarskih subjektov, med njimi je zagotovo okoli 30.000 samozaposlenih. Poleg tega pa ukrep velja še za samozaposlene v kulturi, to smo dosegli za vse, kar je po drugi strani tudi naša bolečina … Mise namreč trudimo, se pogajamo, korist od tega pa imajo tudi tisti, ki niso člani OZS. Zato pričakujemo od vlade, da bo zagotovila sistemski vir financiranja zbornic, ne le naše, ampak tudi drugih, tako kot imajo to urejeno v Nemčiji, Avstriji ali Italiji.
V OZS okoli 40 odstotkov prihodka dobimo iz članarin, ves preostali del pa na trgu in s projekti. Naj omenim, da imamo člansko kartico Mozaik podjetnih, s katero člani dobijo določene popuste pri naših partnerjih, ki jih je že več kot 150, med njimi tudi velika podjetja, kot so Merkur, Gorenje, Energija plus, Telekom, Big bang, Zavarovalnica Triglav. Na osnovi kartice člani pri partnerjih Mozaika podjetnih poleg popustov, ki jih imajo že sicer, dobijo še dodatne popuste. Kartica nam pomaga tudi pridobivati nove člane.
DEMOKRACIJA: Ali število članstva variira? Se je v času pandemije spremenilo?
Meh: Pričakovali smo upad članstva, saj ko si zaprt, gledaš na vsak evro. Dali smo tudi možnost, da če kdo ne more plačevati članarine, mu je v času covida ni treba. Presenečen sem, da se jih je za to odločilo zelo malo. Očitno so informacije in svetovanje zanje zelo pomembni. Poleg tega smo v tem času dobili okoli 7.000 novih članov. Je pa treba reči, da to variira, ker nekateri zapirajo dejavnost zaradi upokojitve, nekateri jo prenašajo na mlajše rodove, nekateri pa pač zaprejo tudi zaradi nastalih razmer. Tako da konstantnega članstva nimamo, se pa suče med 23.000 in 25.000.
DEMOKRACIJA: Ljudje se mogoče ne zavedamo dovolj, kako pomembo je malo gospodarstvo v Sloveniji.
Meh: Kot rečeno, je v Sloveniji 116.000 gospodarskih subjektov v malem gospodarstvu, kar je 99,8 odstotka vsega gospodarstva, saj pač nimamo veliko velikih podjetij. Večina je malih in družinskih. Pri nas so predvsem družinska podjetja. Imamo tudi Center za družinsko podjetništvo, ki svetuje, kako uspešno prenesti podjetje na mlajše generacije, kar ni vedno najlaže. Na tem področju si želimo, da država začne subvencionirati tudi mlajše obrtnike in podjetnike, tako kot je to urejeno za mlajše kmete. Mlajši imajo drugačne poglede in potrebujejo spodbudo.
DEMOKRACIJA: Zdaj ste verjetno zadovoljni, da ni prišlo do vnovičnega zaprtja.
Meh: Zelo smo hvaležni vladi, da je gospodarstvo odprto, da je razumela, da si tudi država ne more več privoščiti zapiranja predvsem malega gospodarstva. Verjamem in upam, da do tega ne bo prišlo. Svoje člane ves čas pozivamo, naj se cepijo in upoštevajo vsa navodila NIJZ. Sicer pa predlagamo, da našim članom, ki so presegli kriterije za pomoč (so imeli manj kot 20-odstotni izpad prihodka), te pomoči ne bi bilo treba vračati. Menimo, da bi lahko podjetja prejeto pomoč namenila tudi za likvidnost, čeprav so delala dobro, oziroma bi jo razdelila zaposlenim, ki so se izkazali med krizo. Da podjetja delajo dobro, bi moralo biti tudi v interesu države. Nekateri govorijo, da se je gospodarstvu namenilo preveč, ampak treba je reči, da se bo ta denar zagotovo vrnil skozi DDV, prispevke, davke.
DEMOKRACIJA: Zdaj je v pripravi nov zakonski sveženj PKP 10. Kaj si obetate?
Meh: V tem PKP ni zajeto subvencioniranje krajšega delovnega časa, čakanje na delo in temeljni osebni dohodek, niti nižji DDV za gostinstvo, kriza pa še vedno traja. To in podaljšanje moratorija na kredite so bile naše pripombe na ta PKP 10 in bi želeli, da jih sprejmejo. Poleg tega pa še nadomestilo za odpis blaga, recimo v cvetličarnah in trgovinah, in to, se enakopravno obravnavajo gospodarski subjekti: v gostinskih obratih so denimo dobili subvencioniranje regresa, v malih trgovinah pa ne.
DEMOKRACIJA: V Sloveniji primanjkuje skoraj 50.000 delavcev, na zavodu za zaposlovanje pa je prek 60.000 ljudi. Kako si to razlagate?
Meh: Po naših podatkih je na zavodu za zaposlovanje okoli 70.000 ljudi; od teh jih je okoli 30.000 najbrž res nezaposljivih, preostali pa bi lahko delali. Treba je spremeniti zakonodajo. Če nimam dela, bom delal, kar koli mi bodo ponudil, da bom lahko preživel. Nekateri pa mislijo, da jim mora zavod ponuditi točno tisto, za kar so se izobrazili.
DEMOKRACIJA: V Avstriji in na Madžarskem dela nekaj 10.000 Slovencev. Kaj menite o tem?
Meh: Problem je v tem, da ima Slovenija prevelike obremenitve na plačo, previsoke prispevke. Prizadevamo si, da bi se te obremenitve znižale, da bi delavci dobili višje plače. V tujino odhajajo prav zaradi plače, drugi pogoji za delo so slabši kot pri nas. Naše mišljenje je: za dostojno delo dostojne plače. Z boljšimi plačami bo večje tudi povpraševanje po naših storitvah in proizvodih, država pa bo zaradi večje potrošnje tudi veliko več dobila skozi DDV.
DEMOKRACIJA: Je v Sloveniji tudi na področju malega podjetništva in obrti občutiti pomanjkanje delovne sile?
Meh: V storitvenih dejavnosti drastično primanjkuje delovne sile. To je sistemsko, težava je že pri izobraževanju. Starši hočejo še vedno dati otroke v gimnazijo in gledajo na poklic kot manjvreden, čeprav ni več tako. V obrti in podjetništvu je minimalni neto znesek plač okoli 1.400 do 1.500 evrov. Tako da plače niso toliko problem, ta je še vedno v miselnosti. Na OZS veliko delamo na promociji poklicev, tudi v vrtcih in šolah ter na Ulici obrti in podjetništva, ki jo vsako leto pripravimo na Celjskem sejmu. Na OZS se trudimo tudi s promocijo vajeniškega sistema izobraževanja in si prizadevamo, da bi bilo to izobraževanje štiriletno, vajencem pa bi bila po koncu izobraževanja priznana peta stopnja izobrazbe.
DEMOKRACIJA: Pomembno je tudi kupovati slovenske izdelke, podpirati domače gospodarstvo.
Meh: Slovenski izdelki so izredno kvalitetni, zelo so cenjeni tudi v tujini. Včasih sploh ne vemo, kaj imamo doma, in promoviramo neke izdelke, mogoče celo sumljivega izvora. Mogoče so domači izdelki res kak evro dražji, ampak kot pravi pregovor: nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.
DEMOKRACIJA: Bodo družinska podjetja tudi v prihodnje steber slovenske obrti in podjetništva?
Meh: Upam si trditi, da bodo. Zakaj? Lastnikom družinskih podjetij ni vseeno, kaj se bo s podjetjem dogajalo, in vsi delajo na tem, da podjetje preživi vsako krizo, tudi covid. V preteklosti se je to že velikokrat potrdilo.
