Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor naturopatije Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja. Tokrat je pogovor tekel o demenci.
Demenca velja za enega največjih zdravstvenih in tudi družbenih izzivov sodobnega časa, ki ne prizadene samo bolnikov, temveč vpliva na družbo, družino in naše okolje. O tem, kako pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, zakaj do nje pride in kako jo obvladovati, se je voditelj Edvard Kadič pogovarjal z gostoma oddaje dr. Vido Drame Orožim in profesorjem Igorjem Ogorevcem. Čim prej demenco odkrijejo, tem bolj uspešno jo lahko ustavijo. Čim kasneje jo odkrijejo, bolj bodo možgani poškodovani in teže bo ukrepati. Vendar pa nikoli ni prepozno! Strokovnjaka ob tem priporočata, da dnevno poskrbimo za možgansko aktivnost.
Demenca je nevrodegenerativna bolezen
Upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije dr. Vida Drame Orožim je več kot dve desetletji nesebično pomagala ljudem z obrobja družbe. Do nedavnega je vodila ljubljansko ambulanto pro bono. Njeno delo presega medicinske okvire, saj se zavzema za človeka kot celoto. Danes sodeluje predvsem z Združenjem Spominčica, kamor se lahko obrnejo tudi svojci, če pri svojih bližnjih opazijo, da pozabljanje postane njihov sistem vedenja. Demenca že dolgo razburja strokovnjake. Grški antični zdravnik Hipokrat jo je opisal kot hlad v možganih, kar je po Ogorevčevem mnenju zelo dobra prispodoba. »Ko sem študirala medicino – to je bilo med letoma ’62 in ’68 –, smo o demenci vedeli zelo malo ali skoraj nič. V učbeniku je bila o njej ena stran. Zadnjih dvajset let pa se je to znanje tako razširilo, da je to postala samostojna stroka. S tem naj bi se ukvarjala predvsem geriatrija,« je uvodoma dejala gostja oddaje in dodala, da ta vključuje še druge stroke, in sicer od interne medicine, nevrologije do psihiatrije. Demenca je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene ljudi na zelo različne načine. Kot je dejala dr. Drame Orožimova, je najbolj znana oblika Alzheimerjeva demenca, ki jo je prvič opisal Alois Alzheimer leta 1906. »Danes imamo več oblik demence. Za zdravljenje pa je pomembno, da postavimo pravo diagnozo, za kakšno obliko demence gre. Pri tem moramo še upoštevati, zakaj pride do nje, saj jo povzročijo različni dejavniki,« je dejala gostja.
O »kravji bolezni«
Dodala je, da se demenca lahko pojavi že v rani mladosti in jo poznamo kot bovina spongiformna encefalopatija ali po domače kravja bolezen. »To so odkrili v Angliji, ko so prej odlični dijaki oziroma študentje, stari med 16 in 20 let, nenadoma začeli odpovedovati – niso več znali govoriti, niso imeli več spomina, niso se znali vesti, postali so moteči – skratka, bili so nesposobni organizirane dejavnosti. Potem so v raziskavah odkrili, da gre pri tem za tako imenovan prionski infekt,« je razložila dr. Drame Orožimova in dodala, da so prioni določeni delci odtrgane beljakovine, ki se vedejo kot paraziti. »Ti se pripnejo na možganske celice oziroma nevrone in jih sesajo, saj so tam najfinejše strukture, kot so maščobne kisline, beljakovine in sladkorji. In ti prioni so tako ‘inteligentni’, da se prilepijo na nevrone in jih toliko časa sesajo, da jih uničijo.« Kot je še dejala gostja, lahko ta infekt zaužijemo s hrano, lahko pa gre pri tem za avtoimuno bolezen.
O pregrevanju glave
Profesor naturopatije pa je dejal, da se glede na metodo termoregulacije telesa, po kateri delajo v Planetu zdravja, mora strinjati s Hipokratovim opisom demence kot hladom v možganih. Po njihovem znanju in vedenju, ki se je pokazalo tudi v praksi, je ta opis logičen, pa tudi v naravi, se pravi, v strojništvu, fiziki in termodinamiki je vedno tako, da se stvar najprej pregreje in potem se podhladi. »Kako pride do tako imenovanega hladu v glavi? Glava se mora tako najprej pregreti, da se nato lahko ohladi. Glava se lahko pregreje zaradi več načinov, vedno pa zaradi metabolnih motenj. Pravilo številka ena pravi, da se nevrotransmitorji ustvarjajo v črevesju, pa tudi, da so hormoni odvisni od temperatur, prav tako sta produkcija in učinkovitost encimov odvisni od temperature v naših prebavilih. Zato ni čudno, da kitajska medicina trdi in tudi dokazuje, da so črevesje naši drugi možgani, kar je absolutno potrjeno. V naši metodi termoregulacije telesa razumemo, kaj je Hipokrat pred 2500 leti dejal. Glava se pregreje na en način, in to tako, da se previsoka temperatura prek požiralnika in grla dviga v glavo. Glava ima ločen cirkulatorni sistem od telesa. In ta se lahko konstantno pregreva bodisi zaradi preveč hrane, napačne hrane, bodisi zaradi zlorabe alkohola ali drog, ali pa pretiranega in dolgoletnega uživanja zdravil, ki imajo stranske učinke. Upoštevati moramo dejstvo, da je vsaka kemična reakcija eksotermna in da sprošča toploto. Kaj torej pomeni pregretje glave? To, da ima glava konstantno previsoko temperaturo. Vemo, da so možgani sestavljeni iz najbolj občutljivih in najfinejših beljakovin pa tudi iz prej omenjenih prionov. Če na avtopsiji primerjamo možgane ljudi, ki so umrli zaradi demence, in možgane ljudi, ki niso umrli zaradi nje, opazimo, da so možgani dementnih ljudi 20 do 25 odstotkov manjši in so rjavo-sive barve,« je razložil profesor naturopatije in dodal, da so s stališča temperature ti zakrknili. »Možgani so koagulirali zaradi konstantno previsoke temperature.«
O pravilni električni prevodnosti
»Dobesedno so se skuhali,« je dodal voditelj. »In kot posledico lahko gledamo prione, nevrone, kako se lepijo sem in tja, vsi skupaj pa pozabljamo, da je naše telo en sistem gretja in hlajenja. In v tem sistemu, posebno pri možganih, je najpomembnejša električna prevodnost. In če ni pravilne električne prevodnosti v naši koži, ki je naš največji, najtežji in najpomembnejši organ, potem niti teoretično ne moremo pričakovati, da bo naš centralni živčni sistem deloval pravilno. Za nas je to demenca.« Voditelja je ob tem zanimalo, kako pridemo iz pregrete glave do hladu. »Najbolj pomembna funkcija telesa je termoregulacija telesa, se pravi uravnavanje temperature, saj telo vedno stremi k temu, da je ne glede na zunanjo temperaturo v notranjosti našega telesa vedno enakomerna temperatura okoli 37 °C. Telo več kot 60 odstotkov skupne energije porabi za uravnavanje telesne temperature. In če se možgani podhladijo, to pomeni, da morajo biti sistemi hlajenja v telesu v konstantni hiperfunkciji, se pravi v pretiranem delovanju. Za to pa je odgovoren hipotalamus – ta uravnava telesno temperaturo, prav tako pa uravnava delovanje jeter in ledvic. Slednje so v telesu največji hladilni sistem, kar pomeni vedno hiperfunkcijo ledvic, pa tudi hiperfunkcijo kože, saj kadar je v telesu pretoplo, se naša koža odpre – odprejo se pore, zato da se notranjost telesa lahko hladi. Človeško telo je zelo logičen sistem, a če sistemi hlajenja v glavi delujejo pretirano, je popolnoma logično, da pride do podhladitve,« je bil jasen profesor Ogorevc.
Nevron je komplicirana celica
Dr. Drame Orožimova je še bolj nazorno orisala delovanje v možganih in pri tem prav tako izpostavila »električni potencial, ki je gonilna sila v možganih«. »Nevron je komplicirana celica – ima telesce in čopke, potem pa ima dolg rep, kjer so terminalni končiči. Prek tega dolgega repa se po membrani spreminja po sekvencah naboj, zunaj minus, znotraj plus in v naslednji sekvenci obratno. Tako elektrika pomika vsebino naprej vse do možganov, do terminalnih končičev in do sinapse, kjer se stika z naslednjo nevronsko celico.« Te besede je potrdil tudi profesor naturopatije, ki je znova izpostavil pomembnost merjenja električne prevodnosti v telesu, ki je »eden najpomembnejših parametrov – ne samo za delovanje možganov, ampak za delovanje celega telesa«. »Najlažje pomerimo električno prevodnost v naši koži. Kadar govorimo o termoregulaciji telesa, je neizpodbitno dejstvo, da je pravilna električna prevodnost spet samo pri pravilni temperaturi. Se pravi, če je naša koža pretopla, je električna prevodnost prehitra, se pravi, da električni impulzi potujejo prehitro, nepravilno torej. In če je koža podhlajena, ti impulzi potujejo prepočasi,« je med drugim dejal profesor Ogorevc.
Sevanje kot pregrevanje možganskega korteksa
Dr. Drame Orožimova je ob tem dodala, da je treba razumeti, da so naši možgani celovit center, ki ga sestavlja okrog 300 bilijonov celic. »To je pojem, ki ga zelo težko razumemo. Poudariti moram, da tu reakcija vedno poteka enosmerno, nikoli dvosmerno. Če pogledamo histološko sliko možganovine, ugotovimo, da vlada v možganih absoluten red in ni nobene zmešnjave. Možgani so neka stabilna struktura in vsi ti dolgi repi oziroma aksoni potekajo vzporedno. (…) Gre za božji čudež ali višek evolucije. Možgani so edinstvena struktura, ki je umetno ne moremo doseči in je še zlepa ne bomo – tudi z umetno inteligenco ne,« je prepričana specialistka nevrologije in psihiatrije dr. Vida Drame Orožim, ki je ob tem opozorila tudi na čezmerno uporabo sodobne digitalne tehnologije, kot so mobiteli. Ti so nevarni zaradi sevanja, ki je po Ogorevčevih besedah nič drugega kot pregrevanje možganskega korteksa. Prepričan je še, da je prav tako odvisno, na katerem ušesu ljudje držijo telefon, saj če se pregreva leva stran, to vpliva na funkcije in čustvovanje te možganske poloble, če pa držimo telefon na desni strani, pa se pregreva ta stran in so s tem prizadete funkcije in čustvovanje te možganske poloble.
Naprej spremenite navade
Profesor Ogorevc je ob tem poudaril, da jih v Planetu zdravja zanima učinkovitost. »Ljudi, ki imajo prve znake demence, najprej naučimo, kaj morajo sami storiti, da se jim stanje ne poslabša. Prvi korak je sprememba tistih navad, ki so do tega stanja pripeljale – napačna hrana, alkohol, cigarete, droga in zdravila. Tukaj je treba dramatično ukrepati, saj če ne preprečimo nadaljnjega pregrevanja, kar povzroči podhladitev glave, dejanskega rezultata na pacientu ne bo.« Za več informacij pa se obrnite na podjetje Planet zdravja.
