15.4 C
Ljubljana
nedelja, 16 junija, 2024

Gorenja vas-Poljane, razgibana občina vrhov in dolin, ki ponuja veliko zanimivosti za vsakega obiskovalca

 

 

Piše: Andraž Grad

 

Občina Gorenja vas-Poljane je v Poljanski dolini, obkrožajo pa jo hribi, med katerimi je najbolj priljubljen več kot 1500 metrov visoki Blegoš.

 

Svojim obiskovalcem njena narava ponuja oddih od mestnega vrveža, prav tako pa občini ne primanjkuje ne kulturne in ne zgodovinske dediščine. Lansko leto je sicer utrpela precejšnjo škodo zaradi avgustovskih poplav, vendar pa sanacija dobro poteka. O dejavnostih v občini, pa tudi o priložnostih, ki jih ponuja obiskovalcem, smo se pogovarjali z županom Milanom Čadežem.

 

Župan Milan Čadež nam je predstavil svojo občino in vse njene zanimivosti. (Foto: Andraž Grad)

 

Gospod Čadež, kaj nam lahko za začetek poveste o letošnjem občinskem proračunu?

Proračun za letošnje leto je zelo obsežen, saj vključuje tudi zajetna sredstva za sanacijo po lanskih poplavah. Ko smo ga decembra 2023 potrjevali, je znašal kar 25 milijonov evrov. Letošnje leto je tako pravzaprav leto sanacij po poplavah. V tem obdobju dela intenzivno potekajo na več kot dvajsetih gradbiščih. Najmanj devet jih bo treba še odpreti, da bomo približno do konca oktobra dejansko lahko vse skupaj uspešno končali.

 

Omenjate predvsem poplave. Nam lahko poveste kaj več glede samega poteka obnove in glede državne pomoči, ki ste jo prejeli?

Od prvega dneva poplav lanskega avgusta naprej so bila izvedena intervencijska dela. Takšnih del je bilo v naši občini za več kot pet milijonov evrov. Povrnjene smo dobili dobre štiri milijone evrov in pol, razliko pa smo poplačali z donacijami in iz lastnimi sredstvi. Vse te zadeve so se odvijale brez večjih ovir, vendar z velikimi organizacijskimi napori štaba civilne zaščite, gasilcev in domačih pogodbenih izvajalcev intervencij in sanacije. V občini smo imeli škode za več kot trideset milijonov evrov. Od tega smo dobili 40 odstotkov predplačil. Sedaj poteka sanacija poškodovane javne infrastrukture, ki jo omogočajo ta predplačila.

 

Občina je bila precej prizadeta v lanskih poplavah, zato še vedno potekajo sanacije. (Foto: Andraž Grad)

 

Kateri pa so poleg sanacije glavne dejavnosti in projekti v vaši občini? Boste sprejeli kakšne nove prostorske načrte? Kako je z gradnjami?

Občina Gorenja vas-Poljane na vsake štiri ali pet let spremeni občinski prostorski načrt. Tako je tudi sedaj. Smo nekje na sredini tega obdobja. Pripravljamo se, da bi bila že letos tudi prva javna razgrnitev na vse pobude, ki so prišle do nas. Vse te pobude so strokovne službe že obdelale, treba je pridobiti še mnenja ministrstev in nato pripraviti javno razgrnitev. Ta čas poleg sanacije po poplavah gradimo kulturni dom v Poljanah. Na tem področju imamo torej veliko dela. Pred dvema letoma smo podpisali pogodbo z ministrstvom za kulturo za sofinanciranje v vrednosti 1,4 milijona evrov, vendar pa smo od njega dejansko prejeli samo dobrih štirideset tisoč evrov. Pričakujem, da bo v prihodnosti preostanek izplačan, tako da bomo lahko normalno nadaljevali z deli, ki kljub vsemu dobro potekajo. Prav tako smo zaključili javni razpis in smo tik pred podpisom pogodbe za graditev vodovoda po dolini Kopačnice, za kar smo pred dobrim letom prejeli milijon evrov z ministrstva za naravne vire. Tako bomo dobili dodaten vir pitne vode pod Blegošem, ki bo priključen na glavni magistralni vodovod celotnega javnega vodovodnega sistema. Vzporedno bomo na tem obnavljali cesto v širini petih metrov, po obeh straneh pa bo označena tudi kolesarska steza.

 

Letos pomladi ste v občini izpeljali kratkotrajno cestno zaporo pri Taverni Petra, kar je bilo precej odmevno. Kaj je bil razlog za to zaporo?

Za to dejanje sva se odločila skupaj z našim poslancem gospodom Žanom Mahničem. Sredstva za cesto Gorenja vas–Hotavlje in pa cesto Gorenja vas–Todraž so nam namreč odvzeli. Vlada je leta 2021 predvidela sredstva za obe omenjeni trasi. Dane so bile tudi obljube, da bodo letos prerazporeditve, vendar do tega ni prišlo. Zato sva se z Mahničem odločila za nekajminutno zaporo. Glede tega pričakujem razumevanje, kajti, kot vemo, gre za cesti, ki sta res dotrajani in v slabem stanju. Vožnja je tam obupna in tudi nevarna. Prav tam se je zgodilo že več nesreč, tudi s smrtnim izidom. Konec koncev se tam vozijo dnevno ne le naši občani, temveč tudi prebivalci od drugod. Tam je tudi stičišče obeh tras maratona Franja, tako da je cesta nevarna tudi za kolesarje. Menim, da si kolesarji ter občani in občanke zaslužimo boljše ceste.

 

Dotakniva se še kulture in kulturne dediščine. Kot vemo, je bilo lani Tavčarjevo leto. Pri vas je Tavčarjev dvorec na Visokem. Kako uspešno je bilo Tavčarjevo leto in ali je pripomoglo k prepoznavnosti vaše občine?

Lahko rečem, da je prepoznavnost Poljanske doline in občine pa tudi našega rojaka z iztekom Tavčarjevega leta narasla in smo postali bolj prepoznavni. Hvaležen sem svojim sodelavkam in sodelavcem ter seveda tudi Javnemu zavodu Poljanska dolina, da nam je v lanskem letu uspelo organizirati res veliko odmevnih dogodkov. Programski svet in Kreativna baza, ki sta poskrbela za promocijo, sta brezhibno izpeljala vse pomembne dogodke, ki so bili od prvega do zadnjega res odlično obiskani. Pomembno je tudi to, da smo imeli lani nasproti dvorca na Visokem na glavni cesti tudi etapni cilj maratona Franja. Glede na to, da je bil naš rojak Tavčar prvi predsednik prvega slovenskega kolesarskega društva, smo se dogovorili, da bo na tem mestu etapni cilj tudi v prihodnosti.

 

V občini Gorenja vas-Poljane je tudi Tavčarjev dvorec na Visokem. (Foto: Andraž Grad)

 

Čeprav ste imeli lani celo vrsto kulturnih dogodkov, pa zdajšnja ministrica za kulturo v tem času ni obiskala vaše občine. Kako to komentirate?

Vsak vodja, v tem primeru ministrica, si sam postavlja prioritete. Očitno je ministrica imela druge prioritete, zato ni prišla v naše konce.

 

Poljanska dolina ponuja različne dejavnosti za obiskovalce. Poleg že omenjenega dvorca na Visokem imate tudi Rupnikovo linijo, ki je zanimiva z zgodovinskega vidika.  

Našim obiskovalkam in obiskovalcem se trudimo čim bolje predstaviti utrdbeni sistem Rupnikove linije. Pri tem ne gre le za utrdbeni sistem, temveč predstavimo tudi zgodovino tega območja, zgodovino Slovencev med prvo in drugo svetovno vojno. Gre za obdobje, ki v šolah ni bilo najbolj podrobno predstavljeno, zato želimo tukaj poudariti, da se je vse skupaj začelo s postavitvijo rapalske meje leta 1920 in nadaljevalo, potem ko je začela Kraljevina Italija zelo hitro po vzpostavitvi meje graditi na svoji strani utrdbe. Odziv na to je bila graditev utrdb na strani takratne Jugoslavije po letu 1935. To je Rupnikova linija, kajti general Leon Rupnik je bil vodja teh del pri takratni vojski Kraljevine Jugoslavije, zato se linija utrdb imenuje po njem. Zgrajena je bila za to, da bi preprečila vdor Italijanov na ozemlje stare Jugoslavije. Zaradi možnosti, da bi do Ljubljane najlaže prišli po Poljanski dolini, je prišlo do tega, da je prav v našem kraju med Blegošem in Golim vrhom postavljen najbolj utrjen del te linije. Na našem ozemlju imamo evidentiranih več kot petsto različnih utrdb z dvema res velikima podzemnima kasarnama, in sicer na Hrastovem griču in Golem vrhu.

 

V občini si lahko ogledate tudi znamenito Rupnikovo linijo. (Foto: Občina Gorenja vas-Poljane)

 

Katere pa so druge turistične zanimivosti in dejavnosti pri vas? Kot vemo, imate tudi številne kolesarske in pohodniške poti …

Naša razgibana občina z dolinami in s hribi je seveda primerna tako za planinarjenje kot za kolesarjenje. Zato nas vsako leto obišče več kolesarjev in tudi pohodnikov. Najbolj priljubljen cilj pohodnikov je Blegoš, s katerega je čudovit razgled po vsej Sloveniji. Vzpon s kolesom do koče na Blegošu pa je kar velika samopotrditev za vsakega gorskega kolesarja.

 

Bi za konec še malo komentirali zdajšnje politično dogajanje v Sloveniji, sploh v luči prihajajočih evropskih volitev?

Dejansko se najbolj trudimo na lokalni stopnji, hkrati pa so naši pogledi uprti tudi zunaj meja naše občine. Sam bi rad videl, da bi se politika v Sloveniji in širše v Evropi spremenila in začela več pozornosti namenjati tradicionalnim, krščanskim in delovnim vrednotam, gospodarstvu in tistim, ki dejansko ustvarjamo in dajemo ton ter pomembnost celotnemu napredku. Zdajšnja evropska in domača politika preveč časa in sredstev namenjata tistim, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti in ne delajo, ampak predvsem beračijo pri poštenih in delovnih ljudeh.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine