Piše: Andraž Grad
Foto: Andraž Grad, Franci Fortuna, Anže Malis
Litija je občina, v kateri potekajo številne investicije kot tudi sanacije, saj je bila občina močno prizadeta v poplavah lanskega avgusta. O tem in o lokalni pustni tradiciji smo govorili z županom Litije Francijem Rokavcem.
Gospod Rokavec, katere so ta čas glavni investicije in projekti v občini Litija?
Ta čas izvajamo več rednih projektov. Potega graditev izobraževalnega objekta v Hotiču, ki vsebuje novo petrazredno podružnično šolo, enoto vrtca z dvema do tremi oddelki, večnamensko telovadnico za potrebe šole in prebivalcev krajevne skupnosti ter prostore za delovanje različnih društev in same krajevne skupnosti. Gre torej za medgeneracijski kompleks na območju, ki ima dobro navezavo na magistralno cesto Litija−Ljubljana. Lokacija pa je dobra tudi z vidika možnosti dodatnih kapacitet na področju predšolske vzgoje, kjer sledimo cilju, ki je trenutno zelo vzpodbuden; kljub pozitivnim demografskim trendom v naši občini nimamo čakalnih vrst za vrtec. Zdi se mi zelo pomembno, da imajo starši zagotovljeno mesto za svoje otroke v vrtcih in da so podružnice za osnovnošolsko izobraževanje blizu.
V občini urejate tudi vodovodne sisteme. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Prav zdaj končujemo kar tri javne vodovodne sisteme, ki bodo letos začeli delovati. To so vodovodi Polšnik−Mamolj, Leše in Dole pri Litiji. Gre za skoraj 20 kilometrov dolge povezovalne vodovodne sisteme na odročnem vzhodnem delu občine, ki bodo zagotovili nemoteno in kvalitetno preskrbo približno tisoč prebivalcem. V načrtu imamo tudi nadaljnje urejanje preskrbe z vodo, predvsem sistem mreženja in povezovanja z glavnim vodovodnim sistemom Litija−Šmartno. To bo predstavljalo dolgoročno in bolj zanesljivo preskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo. Povezovanje sistemov je pomembno tudi zaradi dobrega upravljanja v prihodnosti.
Bi izpostavili še katere druge projekte?
Veliko načrtov imamo tudi v zvezi s cestno infrastrukturo. Tako kot vsako leto smo tudi lani končali približno 10 kilometrov modernizacije ali obnove lokalnih cest in javnih poti. S tem nadaljujemo tudi letos. Tu je tudi športna infrastruktura, v sklopu katere smo končali prenovo športne dvorane in telovadnice v Gabrovki. Letos se bomo osredotočali na obnovo parketa v športni dvorani v Litiji. Pripravili bomo tudi podroben prostorski načrt za rekreacijsko območje na Ježi. Na področju kulture končujemo prenovo Plečnikovega spomenika. Pripravljamo tudi rekonstrukcijo kulturnega centra v Litiji, ki je bil lani poplavljen.
Litijo so močno prizadele lanske poplave. Kako napreduje sanacija škode?
Začasno smo že sanirali viseči most, ki povezuje Jevnico in Senožeti. To je, kot sem dejal, začasna rešitev, saj je most prenizek in je ob takšnih poplavah vedno poškodovan. Gre za enosmeren most, namenjen le osebnim vozilom, saj ni mogoče dodati prostora za pešce. Zato smo že izbrali projektanta za umestitev novega nadomestnega mostu, ki bi bil nivojsko ustrezen in bi lahko med omenjenima naseljema, ki imata približno tri tisoč prebivalcev, zagotovil ustrezno povezavo. Hkrati je to tudi povezovanje dveh občin, Litije in Dola pri Ljubljani. Drugi viseči most imamo na Savi in smo ga ravno začeli obnavljati. Dolgo smo iskali primerne rešitve in te smo nazadnje pridobili prek Državne tehnične pisarne. Če bo šlo vse po sreči, bo sanacija tega mostu končana do prvega maja. Hočemo ga urediti vsaj za določeno obdobje, da bo vzpostavljena povezava med obema bregovoma reke Save. Hočemo pa tudi tu zgraditi nov kvaliteten most, saj je zdajšnji preozek, prenizek, viseč in lesen. Dejansko je star že skoraj sto let. Dolgoročno zato ne bo mogel izpolnjevati svoje funkcij.
Kako pa je z odpravljanjem škode in s protipoplavnimi ukrepi?
Smo v sklepni fazi priprave projekta za celovito sanacijo lokalne ceste Litija−Sava, ki je bila močno poškodovana, s protipoplavnimi zaščitnimi ukrepi. Z upornim zidom bi tako preprečili poplavnost naselja Sava pri Litiji in z ustrezno zaščito tudi v levem delu Litije. Projekt bo verjetno izdelan v začetku marca, tako da bomo lahko do sredine aprila izbrali izvajalca in začeli z deli, ki jih hočemo izvesti v okviru sredstev predplačil. Zato se nam še toliko bolj mudi, da izvedemo ukrep v določenem času. Obnoviti moramo tudi poškodovano kanalizacijo in dva meteorna odvodnika za protipoplavno zaščito v Kresnicah. Za ta ukrep bo v prihodnjih dneh izbran izvajalec, saj želimo tudi to čim hitreje sanirati. Potrebna je tudi sanacija lokalne ceste Litija−Kresnice−Jevnica ob desnem bregu Save. Ko je bila Sava visoka, je prišlo na nekaterih območjih do plazovitih predelov, potrebnih sanacije. Nekaj tega smo že opravili z intervencijami lani. Večje sanacije pa so predvidene letos pomladi. Na tem področju so torej potrebni številni ukrepi, ki jih želimo čim prej izvesti. Zaradi zahtevnosti projektiranja ne bomo mogli izvesti vseh letos. Nekatere bomo izvedli prihodnje leto in tudi v letu 2026. Bojimo se le, ali bo za prioritetne ukrepe, ki smo jih opredelili v sanacijskem programu, mogoče pridobiti finančna sredstva za končno realizacijo. Najslabše bi bilo, da bi obstali na pol poti, pripravili projekte, ne pa tudi potrebnih ukrepov. To bi bilo slabo, saj ne bi ustrezno obnovili in rešili omenjene infrastrukture, zaradi česar bi bila v naslednjih poplavah še bolj prizadeta.
Kakšne, mislite, bi bile najboljše dolgoročne rešitve?
Predvsem čutimo pomanjkanje rešitev za temeljit in kvaliteten načrt upravljanja in vzdrževanja reke Save. Kljub vsem ukrepom, ki sem jih naštel in jih hočemo izvesti, se nam zdi, da bomo tudi v tem primeru še vedno imeli odprte osnovne zadeve. Ena zadeva je predvsem kvalitetno vzdrževanje, čiščenje naplavin in seveda nanosa savskega materiala, s katerim se gladina reke Save na nekaterih območjih dviguje. Če dvignemo nasip in se bo gladina dvigovala, bo na nekaterih območjih treba še povečati ukrepe. To se mi zdi popolnoma nesmiselno. Zagotovo bi bilo treba narediti pri tem temeljit korak k načrtnemu upravljanju in vzdrževanju Save in njenih pritokov. Enako velja za druge vodotoke, ki so še vedno nevzdrževani, kolikor za to ne poskrbi lokalna skupnost.
Za konec naj se pomakneva k drugi temi. V Litiji imate tradicijo pustnega karnevala, kjer je poudarek predvsem na političnih maskah. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Že od leta 1847, ko je bil v Bleiweisovih novicah objavljen prvi prispevek o tekmovanju pustnih šem, ki so upodabljale politične akterje, obstaja v Litiji stara tradicija, da se za pustno soboto ali nedeljo organizira tekmovalni karneval. V stopetdesetih in več se je ta karneval kljub vzponom in padcem ohranil. Predvsem je pri tem izpostavljena politična nota, ki obravnava aktualne politične teme. Tako je bilo tudi letos. Dejansko želimo to tradicijo nadaljevati in jo tudi spodbujati, saj gre za posebnost. Naša maskota je Litko, starodavni litijski rudar, ki je kopal svinec in barit, čez leto varno prebiva v rudniku Sitarjevec, v pustnem času pa prevzame oblast v mestu in vodi pustno vlado. To daje rdečo nit karnevalski povorki. Upam, da se bo to ohranilo tudi v prihodnje.
