Piše: M. Bo.
Konec tedna so v Kamniku pripravili največji etnološki festival v Sloveniji – Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki je bil kot vedno prava paša za oči.
Vrhunec tridnevnega festivalskega dogajanja je bila nedeljska tradicionalna povorka narodnih noš skozi srednjeveško mestno jedro, v kateri je sodelovalo več kot 2.000 v noše odetih posameznikov in skupin. Na čelu povorke je prijahal Primož Repnik s kamniško zastavo, ki tako nadaljuje družinsko tradicijo sodelovanja na festivalu, za njim pa so se zvrstile številne skupine: društvo kamniških mažoretk Veronika, Pihalna godba Kamnik, Folklorna skupina Kamnik, skupina Planšarji z Velike planine, skupina iz Motnika, Akademska folklorna skupina Ozara iz Kranja, Društvo upokojencev Komenda itd. V slikoviti povorki so številni obiskovalci lahko videli raznolikost oblačilne dediščine v Sloveniji po različnih pokrajinah, po različnih stanovih in v različnih časovnih obdobjih. Poleg tega so v povorki sodelovale tudi nekatere pri nas delujoče folklorne skupine manjšinskih etničnih skupnosti, ki ohranjajo dediščino svojih prednikov, in skupine iz zamejstva oziroma tujine (Avstrija, Srbija, Slovaška, Severna Makedonija in Italija), ki so predstavile značilno oblačilno dediščino svojih okolij.
»Ne vrag, le sosed bo mejak!«
Rdeča nit letošnjega festivala je bil citat iz Prešernove Zdravljice »Ne vrag, le sosed bo mejak!«, s katerim so organizatorji želeli spodbuditi k negovanju in ohranjanju kulture, sožitja in medsebojnega bogatenja.
Pred začetkom povorke sta zbrane pozdravila direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec in kamniški župan Matej Slapar. »Povorka ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine je izjemen dogodek ne samo lokalnega, ampak nacionalnega pomena, kajti narodna noša je od nekdaj predstavljala simbol slovenstva, simbol in ponos našega naroda. Slednje pa ni bilo vedno enostavno, mnogokrat smo bili pod tujimi nadvladami, pa vendar so se naši predniki oblekli v pripadnostni kostum, t. i. nošo, in na ta način izkazovali slovenstvo. Narodna noša ima torej simbolni pomen in je bila eden od pomembnih elementov, da se je naš narod obdržal,« je dejal župan in vsem zaželel prijetno popoldne ob vsej raznolikosti oblačil, glasbe in plesa.
Narodne noše so manifestacija slovenstva
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS, ki je spomnil, da je bil Kamnik nekoč glavno mesto dežele Kranjske. »Lepše kulise za eno pomembnejših etnoloških prireditev v Sloveniji, katere tradicija sega v leto 1966, si ne moremo predstavljati,« je dejal. Posebej je izrekel dobrodošlico gostom iz tujine in poudaril, da Prešernov verz »Ne vrag, le sosed bo mejak« lahko razumemo tudi kot metaforo za mir in poziv k medsebojnemu spoštovanju in povezovanju, ki ga v tem nemirnem času ne smemo preslišati. Dogodek je poklon bogati kulturni dediščini in hkrati ohranja tradicijo za prihodnje rodove.
»Narodna noša je imela v preteklosti pomembno vlogo pri razvoju narodne identitete in kulture, s tem pa je tudi močno pripomogla k razvoju nacionalne zavesti. Leta 1846 so časopisi pisali, da je pojav narodnih noš pripomoček za uveljavljanje slovenske narodne zavesti. V času narodnega preporoda in širjenja ideje slovenstva je nošnja narodne noše izražala pripadnost in ljubezen do lastnega naroda,« je spomnil Lotrič in dodal, da so jo nosili v taborskih rodoljubnih gibanjih, v čitalnicah, pevskih zborih, na velikih dogodkih … »S tem so slovenske narodne noše v vsej svoji pokrajinski raznolikosti postale manifestacija slovenstva.«
Čeprav so po drugi svetovni vojni noše dobile bolj folklorni pomen, pa še vedno odražajo slovenstvo in »doprinesejo k zavedanju, kdo smo in od kod prihajamo«. Zato je prireditev dragocena, »saj če ne veš, od kje si in od kod prihajaš, lahko kaj kmalu postaneš nihče in izgubljen,« je poudaril Lotrič.
Pester tridnevni program
Mnogi so festival lani pogrešali, saj so ga bili zaradi posledic katastrofalnih poplav primorani odpovedati, zato je letošnji požel še večje zanimanje. Od petka do nedelje so se zvrstili številni nastopi folklornih skupin, predstavitve in razstave, na voljo je bila sejemska ponudba, večeri pa so bili namenjeni narodnozabavni glasbi, in sicer so nastopili Veseli svatje, Ansambel Roka Žlindre ter kamniški ustvarjalci Manca Poljanšek in skupine Joker, Šus in Tačke.
Festival Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine ni le največji tovrstni festival v Sloveniji, pač pa tudi v širšem – srednjeevropskem − prostoru in vsako leto privabi okoli 30.000 obiskovalcev. Prvič so ga organizirali leta 1966, med letoma 1969 in 1973 je potekal vsako drugo leto, od leta 1974 pa znova vsako leto. V letih 1980 in 1981 prireditve zaradi pomanjkanja denarja ni bilo, leta 1982 pa se je vrnila z bogatejšim programom. V središče Kamnika so prišli tudi rokodelci, kamniški obrtniki pa so predstavljali svoje izdelke, piše na spletni strani prireditve.
