Piše: Janja Strah
Holding Slovenske elektrarne (HSE) proizvede večino električne energije v Sloveniji, a kot opozarja Marko Štrigl, poslovni direktor HSE, Slovenija na tem področju ni samozadostna. Pred nami so izzivi, eden od njih je tudi področje zakonodaje.
Kakšna je vloga HSE v Sloveniji? S čim se poleg pridobivanja električne energije še ukvarjate?
HSE je največji proizvajalec električne energije v Sloveniji. Z našimi elektrarnami proizvedemo 68 odstotkov vse električne energije v Republiki Sloveniji in več kot 85 odstotkov slovenske električne energije iz obnovljivih virov. HSE tako predstavlja ključni steber slovenske energetike. Poleg same proizvodnje električne energije smo zelo dejavni tudi na področju trgovanja z električno energijo na mednarodnih trgih. Navzoči smo na 19 trgih, kjer na letni ravni trgujemo z več kot 40 TWh električne energije, z nami pa sodeluje več kot tristo poslovnih partnerjev. Z letom 2021 smo končno vstopili tudi na trg prodaje električne energije končnim kupcem. Od oktobra 2021 smo 51-odstotni lastnik podjetja ECE, ki ima 15,5-odstotni tržni delež, prav tako smo že podpisali pogodbo za nakup 51-odstotnega deleža podjetja Energija Plus, ki ima 12,8-odstotni tržni delež. Znotraj skupine deluje tudi več drugih podjetij, ki poleg opravljanja storitev za družbe skupine HSE tudi aktivno delujejo na trgu. Naše gradbeno podjetje RGP je eden večjih gradbincev v Sloveniji. Izpostavil bi še inženirsko podjetje HSE Invest in invalidsko podjetje HTZ, ki je razširilo svoj nabor dejavnosti in se začelo ukvarjati z graditvijo velikih sončnih elektrarn.
Je Slovenija na področju električne energije samozadostna? Od kod vsa industrija in gospodinjstva dobivajo elektriko?
Slovenija na področju električne energije žal ni samozadostna. Letna proizvodnja v Republiki Sloveniji je bila leta 2020 10,6 TWh, medtem ko je poraba 12,7 TWh, kar pomeni, da smo na letni ravni več kot 15-odstotno odvisni od uvoza. Poleg tega je treba upoštevati še časovni vidik proizvodnje. V posameznih mesecih leta smo namreč tudi samozadostni ali elektriko celo izvažamo, medtem ko smo predvsem v zimskih mesecih precej odvisni od uvoza. Veliko večino električne energije v Sloveniji proizvedejo elektrarne v lasti HSE in GEN energije, manko pa se večinoma uvaža iz tistih držav, ki imajo viške električne energije. V skupini HSE se vseskozi trudimo, da bi povečali število proizvodnih zmogljivosti, predvsem iz novih obnovljivih virov energije. Žal pa so postopki umeščanja v prostor izjemno dolgotrajni. Upamo, da se bo v luči zaostrenih razmer sprejela tudi zakonodaja, ki bo omogočila hitrejše umeščanje v prostor. Le tako bomo lahko tudi v prihodnje zagotavljali zanesljivo oskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji.
Kako bo po vaši oceni v prihodnje; ali bomo zaradi načina življenja (več industrije, več električnih avtomobilov itd.) potrebovali več elektrike?
Vsi trendi kažejo, da se bo poraba električne energije v prihodnje povečevala. Še več: analize nacionalnih energetskih programov sosednjih držav kažejo, da bomo praktično vse države v regiji leta 2030 odvisne od uvoza. Mišljenje, da je električna energija samoumevna, je morda preveč zakoreninjeno in je zmotno.
Kakšna bo vloga HSE v prihodnje? Kakšne načrte imate, da bo elektrike vedno dovolj?
Vsekakor je ocena HSE, da bomo morali še v tem desetletju investirati v precej novih proizvodnih virov. Zavedati se moramo, da dodaten izziv za Slovenijo predstavlja tudi izstop iz premoga. Vlada RS je zanj določila letnico 2033. To v praksi pomeni, da moramo do tega leta nadomestiti tretjino električne energije, ki jo sedaj proizvaja Termoelektrarna Šoštanj, in zagotoviti dodatne proizvodne vire, ki bodo zadostili predvideni povečani porabi električne energije in znižali uvozno odvisnost Republike Slovenije. Slovensko energetiko torej čaka izjemno pomembno desetletje, izzive, ki so pred nami, pa bomo uspešno premagali le z vzajemnim interesom in s sodelovanjem vseh deležnikov.
