Piše: C. R.
Delež starejših od 65 let naglo raste, družba pa na ta pojav ni ustrezno pripravljena, poudarja dr. David Bogataj.
Dr. Bogataj je predstojnik študija socialne gerontologije na AMEU in poudarja, da je socialna gerontologija pomembna, saj omogoča celostno razumevanje staranja v družbenem kontekstu.
Doktorirali ste na več področjih; kakšna je bila vaša pot?
Na ekonomski fakulteti sem v okviru magistrskega študija in specializacij, ki so jih vodili predvsem profesorji iz UK in Nemčije (program Phare), pridobil znanstveni magisterij iz aktuarstva in se že v času magistrskega študija ukvarjal z zdravstvenimi in s pokojninskimi zavarovanji. Na doktorskem študiju iz prava in menedžmenta nepremičnin sem se ukvarjal z vprašanjem zagotavljanja ustreznih bivališč za krhke odrasle prebivalce in nadaljeval s temo kakovosti v sistemih v podporo staranju, predvsem z vprašanjem določanja starosti ob upokojitvi. Po končanem drugem doktoratu sem bil povabljen na Univerzo v Padovo, kjer sem bil tri leta nosilec predmeta Maintenance management. Nato sem se vrnil v Slovenijo, v okviru Evropskega aktuarskega združenja pa sem že veliko let predstojnik sekcije Mortality Working Group. Še naprej sodelujem z mnogimi evropskimi univerzami oziroma raziskovalnimi inštituti, na Univerzi Alma Mater Europaea pa že nekaj let vodim doktorski študij socialne gerontologije, ki smo ga v zadnjem času prenovili in širše odprli v svet, predvsem v Evropo.
Vaše glavno področje je socialna gerontologija. Ali ga lahko, prosim, predstavite?
Socialna gerontologija je veda, ki preučuje staranje in starosti z družbenega, s kulturnega, psihološkega in z ekonomskega vidika. Ne osredotoča se le na biološke spremembe, ki se dogajajo s staranjem, temveč predvsem na to, kako družba vpliva na proces staranja, kaj mora storiti, da ublaži slabe strani tega procesa, in kako se posamezniki starajo v določenem družbenem kontekstu. Ker pa je problematika financiranja kakovostnega življenja starejših v ospredju, je velik poudarek na ekonomskih in organizacijskih vidikih razvoja socialne infrastrukture kot trdega dela teh sistemov in nadgradnje, ki obravnava organizacijo delovanja takih sistemov ob omejitvah, ki jih finančne ovire in obstoječa infrastruktura postavljajo.
Zakaj je socialna gerontologija pomembna?
Demografske projekcije nas opozarjajo, da delež starejših od 65 let naglo raste in da družba na ta sicer pozitivni pojav, saj je dolgoživost cilj vsakega posameznika, ni ustrezno pripravljena. Ni dovolj, da usposobimo direktne oskrbovalce krhkih starih oseb z nego na domu ali v instituciji, kot so domovi starejših občanov, ampak moramo biti sposobni zgraditi družbene podsisteme, ki bodo zagotavljali kakovost življenja tudi potem, ko se starejši poslovijo od svojega delovnega mesta, z ergonomskimi in drugimi organizacijskimi posegi pa že v času, ko so starejši delavci zaposleni.
Na AMEU ste predstojnik študija socialne gerontologije – kakšna je okvirna vsebina tega študija?
V doktorskem programu socialna gerontologija pa tudi v drugih programih sem nosilec predmeta vodeno projektno raziskovalno delo. Poleg tega, da vodim študente prek vsebin, ki so si jih izbrali za doktorsko disertacijo, te pa tudi povezujem z evropskimi raziskovalnimi skupinami v več kot 20 projektih COST (European Cooperation in Science and Technology) in v čezmejnih programih INTERREG. AMEU je vključena v več kot dvajset evropskih raziskovalnih projektov, v katere vključujemo tudi naše doktorske študente in jih vodimo, da na evropski ravni najdejo svoje ožje študijsko področje. Vpeljemo jih v sodelovanje na mednarodnih konferencah, za začetnike pa organiziramo tudi ekskurzije, kjer si študentje pridobijo širši pogled ali celo dodatne izkušnje na področju socialnih inovacij za starejše prebivalstvo ter se seznanijo z dobrimi praksami v tujini.
Kakšno je zanimanje študentov ter kakšni so potem poklici in zaposlitve za vaše študente?
Zanimanje za doktorski študij socialne gerontologije narašča. Vsako leto je približno 10 odstotkov več vpisanih. Ta čas imamo vključno z doktorskimi študenti, ki imajo odobreno dispozicijo in končujejo pisanje doktorske disertacije, prek 50 doktorskih študentov. Pri prenosu znanj, ki jih pridobijo na doktorskem študiju, prevzemajo doktorji socialne gerontologije vodilne naloge na več področjih, kot so: domovi za starejše občane, centri za socialno delo, mreže oskrbe na domu, bolnišnice in zdravstveni domovi, stanovanjski skladi …
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Za konec bi se morda le pridružil besedam predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Klausa Mainzerja, ki je ob ustanovitvi naše univerze izpostavil, da Univerza Alma Mater dopolnjuje sedanje programe svoje podpornice, Evropske akademije. Tudi program socialne gerontologije je eden od kamnov v tem mozaiku. Naslonjeni na evropsko kulturo, njeno zgodovino in njeno identiteto želimo tudi na področju študij staranja skupaj delovati za mirno prihodnost Evrope, za kakovost bivanja vseh generacij.
