Piše: Andraž Grad
Dornava spada med manjše od srednje velikih slovenskih občin. Šteje približno 2.900 občanov, deloma leži na Ptujskem polju, deloma pa na bolj gričevnatem območju osrednjih Slovenskih goric.
Zgodovinsko Dornavi pripada sloves največje vasi Ptujskega polja s številnimi obrtniki, podjetniki in z razvitim kmetijstvom. Tukaj ima sedež tudi največja ustanova za varstvo in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji, ki ima 450 uporabnikov in še približno toliko zaposlenih. V naselju Dornava, ki je tudi središče občine, so poleg njenega sedeža še šola, vrtec, pošta, ambulanta, lekarna in druge ustanove, pomembne za gladek potek vsakdanjega življenja. Občina je razdeljena na štiri vaške odbore, Dornava in Mezgovci ob Pesnici na ravninskem delu občine, preostalih deset vasi, ki ležijo na gričevnatem delu Slovenskih goric, pa se deli na vaška odbora Žamenci in Polenšak. Župan občine Dornava Matej Zorko, ki smo ga obiskali na prijeten in topel marčevski dan, ki napoveduje bližajočo se pomlad, nam je zaupal, da upajo, da bo zaradi velikega števila novih gradenj občina kmalu štela tri tisoč prebivalcev. »Klub zdajšnji krizi se pri nas veliko gradi«, je dobrodušno dodal.
Raznolika pokrajina občine
Kot je bilo že rečeno, se občina deli na ravninski in gričevnati del. Kot nam je razložil župan, ima zato občina precej raznolike zahteve. Medtem ko je v ravninskem delu urejena kanalizacija, v bolj hribovitem graditev kanalizacije ni smotrna, zato na tem območju občina subvencionira nakupe malih čistilnih naprav. Na tem območju se občina sooča s težavami na cestah, predvsem pozimi, ko je zaradi snega in ledu treba močneje posipavati lege, obkrožene z gozdovi, kjer se zaradi pomanjkanja sončnih žarkov zima dlje zadrži. Občasno so težave tudi s plazovi in poplavami zaradi neurejenih vodotokov. Na tem območju tudi še ni povsod urejena javna razsvetljava, manjkajo avtobusna postajališča. V ravninskem delu, kjer je tudi središče občine, pa je treba poskrbeti predvsem za vzdrževanje vrtca, šole in drugih javnih ustanov ter skrbeti za nove investicije.
Nove in stare investicije
Kar zadeva stare investicije, občina še vedno odplačuje kredit za graditev kanalizacijskega sistema s čistilno napravo, saj takratno vodstvo občine ni počakalo še kakšno leto, ko so se za tovrstne projekte začela namenjati obsežna nepovratna sredstva. Prav tako občina odplačuje kredit za novi vrtec, ki je bil prizidan k osnovni šoli. Hkrati v Dornavi energetsko sanirajo objekt, v katerem je bil stari vrtec. To pomeni, da je bila sanirana kurilnica za celotno šolo, vrtec in občinsko stavbo. Občino sedaj čaka druga faza te investicije, to pa je ureditev notranjosti. Uredili bodo tri dodatne učilnice za osnovnošolce, saj se je osnovna šola zaradi pomanjkanja prostora znašla v precejšnji stiski. Tako hoče občina učencem in učiteljem zagotoviti kar najboljše razmere za pouk. Letos bodo investicijska sredstva v celoti namenili čimprejšnjemu končanju tega projekta. Župan Zorko ob tem še doda, da so ga strokovnjaki opozorili, da obstoječe kanalizacijsko omrežje ne bo več dolgo zadostovalo za naraščajoče potrebe, zato bo treba razmišljati o graditvi novega kanalizacijskega voda, ki bi potekal od ZUDV Dornava, ki je zelo velik porabnik, direktno do čistilne naprave, nanj pa bi navezali še druge javne objekte in tako obstoječe omrežje razbremenili za priključke novogradenj. Občina Dornava sodeluje tudi pri regijskem projektu graditve novega vodovoda v Spodnjem Podravju, ki pa je odvisen od evropskih sredstev, saj občine same toliko denarja ne bodo mogle zagotoviti.
V načrtu nov športni park
Poleg tega načrtujejo tudi graditev nove športne dvorane, ki naj bi stala v bližini šole. Tam, kjer je stara telovadnica, pa bo na dveh nivojih zgrajenih še več novih učilnic. Župan in občina hočejo tako dolgoročno urediti to vprašanje in za naslednjih dvajset ali celo trideset let zagotoviti ustrezno število učilnic. »Tu prihaja nenehno do pomanjkanja prostorov, zato se vedno znova k osnovni šoli gradijo nekakšni prizidki, ki na koncu niso več ničemur podobni. Zato želimo ta problem trajno rešiti,« pravi župan Zorko. Od večjih investicij je treba omeniti tudi ureditev športnega parka in športnih igrišč, predvsem igrišča za nogomet ter morda tudi za odbojko in tenis. Pri tem župan poudarja, da bo dokončna odločitev odvisna predvsem od želja občanov. Zdajšnje igrišče namreč ni v lasti občine, temveč je v sklopu Zavoda za usposabljanje in varstvo ter v lasti ministrstva za socialne zadeve. »Obstaja sicer nekakšen dogovor z njimi, vendar pa si želimo priti na svoje, biti sam svoj gospodar. Tako se lahko prijavljamo tudi na razpise, česar zdaj ne moremo«, nam je razložil Župan.
Biser kulturne dediščine
Občina je znana tudi po svoji kulturni dediščini, predvsem po dvorcu Dornava, ki je sicer v lasti ministrstva za kulturo. Gre za spomenik državnega pomena, za katerega velja najstrožji varstveni režim. »Naša želja je, da ustanovimo javni zavod, kar je tudi pogoj ministrstva, ki ne more prenesti neposrednega upravljanja s spomenikom na občino. Dejavnosti zavoda bi razširili še na več kulturnih, turističnih, športnih in mladinskih dejavnosti ter s tem spodbujali medgeneracijsko sodelovanje v obliki delavnic za mlade in starejše,« nam je dejal župan Zorko. V času, ko je ministrstvo za kulturo vodil minister Simoniti, so na pobudo iniciative prebivalcev pristopili k obnovi Oranžerije znotraj kompleksa dvorca in parka, ki ga obkroža. Obnova je sedaj pri koncu, glavna želja občine pa je, da bi novi javni zavod prevzel upravljanje s tem objektom, v katerem bi izvajali različne vsebine s področja kulture, turizma, naravoslovja, spoznavanja umetnosti, ročnega ustvarjanja in tako dalje, saj parkovni kompleks vsebuje biotsko raznolikost od sadnega vrta, gozda, travnika do poplavnega območja ob rokavu stare struge reke Pesnice. »Ko bi se posamezni segmenti dvorca obnavljali, bi lahko prehajali v naše roke, mi pa bi jih začeli oživljati,« pripoveduje župan. Pod prejšnjo vlado je bila v državnem zboru sprejeta tudi Resolucija o nacionalnem programu za kulturo do leta 2029, ki je namenila trideset milijonov evrov za celovito obnovo dvorca in parka v Dornavi. Župan Zorko doda, da je nova vlada napovedala spremembe te resolucije, a hkrati tudi vključujoč dialog z lokalnimi skupnostmi, zato si bo prizadeval, da načrt investiranja v Dornavo ostane nespremenjen. »Mi bomo vztrajali,« je odločen župan. Ustanovitev javnega zavoda načrtuje občina za letošnje leto in upa, da bo del upravljanja z dvorcem in okoliškim kompleksom dobila v svoje roke. »Če tega kulturnega bisera država do sedaj ni znala izkoristiti, imamo mi vizijo zanj,« dodaja župan.
Druge zanimivosti za obiskovalce
V kraju Polenšak deluje turistično društvo, ki letos že šestdeseto leto prireja praznik žetve in kruha. V tem kraju stoji tudi stara romarska cerkev, ki je lani »praznovala« štiristoletnico. Gre za baročno cerkev, ki je zelo zanimiva za romarje in druge obiskovalce občine Dornava. Prav tako si občina želi urediti kolesarske poti s tablami, ki bi opozarjale na lokalne znamenitosti, in z urejenimi počivališči za kolesarje in pohodnike. Še ena posebnost občine, vredna omembe, je lükarija. Rdeča čebula je namreč v teh krajih geografsko zaščitena. V občini deluje tudi turistično-etnografsko društvo Lükari, ki avgusta prireja lükarski praznik, na katerem prikažejo vsa kmečka opravila pri pridelavi čebule ter hkrati širijo poznavanje pozitivnih in zdravilnih učinkov te kulture. Obe društvi obiskovalcem ob poprejšnji najavi pripravita vodeni ogled in pogostitev z domačimi dobrotami. Hkrati ostaja dolgoročno dvorec Dornava najpomembnejši objekt za razvoj turizma širše v regiji. Turizem je gospodarska panoga in z njegovim razvojem si obetajo razvoj gostinskih dejavnosti, prenočitvenih zmogljivosti, spremljajočih aktivnosti, razvoj novih delovnih mest in ustvarjanje nove dodane vrednosti v občini.
