Piše: Andraž Grad
Kronoterm je podjetje z bogato tradicijo, jasno vizijo in s poslanstvom približati ljudem tehnologijo toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje. Je zelo uspešno tako na domačem kot na tujih trgih.
Toplotne črpalke predstavljajo prihodnost ogrevanja in hlajenja, saj so preproste in prijazne okolju, hkrati pa zelo učinkovite. Na tem področju podjetje Kronoterm vsekakor prednjači in ponuja uporabnikom izvrstne izdelke. O začetkih, razvoju in prihodnosti Kronoterma kot tudi o vseh prednostih toplotnih črpalk je z nami govoril direktor podjetja Bogdan Kronovšek.
Demokracija: Povejte nam, prosim, kaj o ustanovitvi in začetkih podjetja?
Kronovšek: Podjetje je leta 1990 ustanovil moj oče Rudi Kronovšek. Takrat se je imenovalo Termotehnika. Njegova želja je bila, da bi tehnologijo toplotnih črpalk približal ljudem, saj je sprevidel, da gre za tehnologijo prihodnosti, kar zadeva ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode tako za hiše kot tudi za večje objekte, industrijske procese in tako dalje. Takšni so bili torej začetki našega podjetja.
Demokracija: Leta 2013 ste zgradili nove prostore. Nam lahko poveste kaj več o razvoju podjetja?
Kronovšek: V svojih začetkih leta 1990 je podjetje pravzaprav delovalo v garažni delavnici, zatem pa se je začelo širiti. Čedalje več kupcev smo imeli tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Skratka, podjetje je rastlo, tako da smo v Orli vasi, kjer je bilo podjetje ustanovljeno in je od začetka delovalo, zgradili delavnico in pisarne, to je poslovne prostore. Leta 2013 smo znova potrebovali večje prostore, saj so obstoječi postali premajhni za naše potrebe. Tako smo začeli graditi objekt, kamor smo se preselili leta 2015 in v katerem smo danes. Leta 2013 smo prav tako uvedli novo blagovno znamko Kronoterm. Zatem smo leta 2017 tudi samo podjetje preimenovali iz Termo-tehnike v Kronoterm.
Demokracija: Kako to, da ste se odločili preimenovati podjetje?
Kronovšek: Razlog za to je bil, da obstaja v Sloveniji že osem ali devet podjetij, ki imajo v svojem imenu izraz termotehnika, zaradi česar smo sprevideli, da v to blagovno znamko ni perspektivno vlagati in jo širiti. Zato smo se odločili za novo blagovno znamko in postopoma tudi za preimenovanje podjetja v ime, ki združuje prejšnje ime Termo-tehnika in priimek Kronovšek, saj so nas ljudje že poznali po Kronovškovih toplotnih črpalkah še iz časa, ko je podjetje delovalo v manjšem obsegu.
Demokracija: Pod novim imenom pa se je podjetje še naprej uspešno širilo.
Kronovšek: Vsekakor smo od leta 1990, ko smo imeli le dva zaposlena, pa do danes, ko nas je že več kot sto, pravzaprav ves čas rastli. Vmes je bilo seveda tudi kakšno leto, ki ni bilo prav »rožnato« predvsem zaradi finančne in gradbene krize, ki nas je doletela leta 2013, z nekajletnim zamikom torej. Smo pa, splošno gledano, ves čas rastli in osvajali nove trge, nove tržne niše in pridobivali nove kupce.
Demokracija: Usmerjeni ste tudi v izvoz. Kako uspešni ste pri tem in koliko svojih izdelkov izvažate na tuje trge?
Kronovšek: Lani smo izvozili približno 57 odstotkov vseh toplotnih črpalk, ki jih proizvedemo. Večji delež izvoza predstavljajo trgi v Italiji, Avstriji, Švici, Franciji in na Irskem. Gre za nekako največje trge, izvažamo pa tudi na druge trge, v Nemčijo, na Nizozemsko, Poljsko, Hrvaško in na trge nekdanje Jugoslavije.
Demokracija: Kako to, da se v tolikšni meri posvečate izvozu?
Kronovšek: Izvažamo predvsem zato, ker smo zelo razvojno naravnani in vsa ta leta izdelujemo produkte in rešitve za uporabnike, kupce in monterje, ki so korak pred tem, kar ponujajo drugi na trgu. Naša toplotna črpalka Adapt za ogrevanje hišnega segmenta je bila namreč že večkrat nagrajena, saj je zanesljiva, okolju prijazna in predvsem zelo tiha. Zaradi tega je v Švici ena najbolj iskanih toplotnih črpalk, saj tam zahtevajo čim manjši hrup, zaradi česar so toplotne črpalke, ki se sploh lahko postavijo v Švici, zelo redke. Naša črpalka pa je ena takšnih. Podobno je tudi v Avstriji, kjer je le naša toplotna črpalka pred tremi leti dobila najvišjo subvencijo, saj se tam osredotočajo predvsem na učinkovitost in stopnjo hrupa. Zato bi lahko, da bi, tudi če bi imeli trojne kapacitete, vse prodali.
Demokracija: Kakšno pa je v Sloveniji povpraševanje po toplotnih črpalkah in katere so njihove glavne prednosti?
Kronovšek: V Sloveniji je povpraševanje iz leta v leto večje, predvsem zadnje čase zaradi podražitve fosilnih goriv in drugih načinov ogrevanja. Letno v Sloveniji prodamo od 7.000 do 8.000 toplotnih črpalk. Prednost oziroma čar toplotne črpalke je, da kot že samo ime pove, toplote ne ustvarja, temveč jo le črpa. Elektriko torej potrebuje le za pogon črpanja, ne za samo gretje. Marsikdo si razlaga, da toplotna črpalka na elektriko pač greje električno. Vendar ni tako, saj kot kompresor potrebuje elektriko le za pogon, za črpanje toplote pa izkorišča obnovljive vire, kot so zunanji zrak, podtalnica ali zemlja v primeru geosonde. Pomembna lastnost je potemtakem, da se toplota črpa iz obnovljivih virov, zaradi česar gre tudi za enega najbolj ugodnih načinov ogrevanja, saj uporablja zelo malo elektrike za pogon, če imamo pa samooskrbo z elektrarno, se praktično zastonj grejemo. V Sloveniji se kupci odločajo za nas tudi zato, ker imamo po učinkovitosti eno boljših toplotnih črpalk tipa zrak-voda v Evropi, ki je skoraj neslišna, kar je precej pomembno že zato, da ni zaradi hrupa sporov s sosedi. Tako lastnik nima težav zaradi hrupa, do katerih sicer pogosto prihaja. Zaradi podražitve elektrike bo tudi učinkovitost čedalje pomembnejša. Pred leti, ko je bila elektrika cenejša, na to ljudje niso bili tako pozorni. Danes se to bolj izrazito pozna in bo pomembno, da ima uporabnik učinkovito toplotno črpalko. Pomembna je tudi naša podpora, saj lahko uporabnikom v vsakem trenutku pomagamo prek oddaljenega upravljanja toplotne črpalke, ne da bi jih sploh obiskali.
Demokracija: Kakšen pa je okoljski vidik uporabe toplotnih črpalk?
Kronovšek: Ker črpamo toploto, ki je že v okolju, ne ustvarjamo nove. Prav tako skoraj ne povzročajo izpustov, razen tistih, ki so odvisni od proizvajanja elektrike, ki poganja črpalko. V primeru sončne elektrarne pa lahko govorimo o ogrevanju brez kakršnihkoli škodljivih emisij in izpustov. To je druga pomembna lastnost, tretja pa je enostavnost in udobje. Vklop je na gumb oziroma preko telefona. S toplotno črpalko ni praktično nobenega dela. Zaradi tega se vse več ljudi, ki se grejejo na drva, odloča za toplotne črpalke, pa čeprav imajo tudi samo dve leti stare peči. Udobje je vsekakor velika prednost, saj ni potrebno čiščenje in podobno delo. To so najbolj pomembni vidiki pri odločitvi za toplotno črpalko.
Demokracija: Pri oblikovanju toplotnih črpalk ste pred leti sodelovali tudi z znanimi slovenskimi oblikovalci. Zakaj ste se odločili za takšno sodelovanje?
Kronovšek: Že od naših prvih izdelkov naprej dajemo zelo velik poudarek oblikovanju, kar ne vključuje le oblike, temveč celotno funkcionalnost in ravnanje z napravami. Zato smo že od samega začetka sodelovali s strokovnjaki s tega področja, kot je profesor Janez Smrdelj. Za zadnjo generacijo toplotnih črpalk Adapt tipa zrak-voda, pa smo sodelovali z enim najboljših industrijskih oblikovalcev v Sloveniji, s podjetjem Gigodesign. Sodelovanje je bilo zelo dobro, z vidnimi rezultati. Tudi stranke v tem vidijo veliko prednost.
Demokracija: Kako bi ta čas ocenili uspehe podjetja in kaj pričakujete v prihodnosti?
Kronovšek: Zadnjih nekaj let precej rastemo. Zelo veliko vlagamo v razvoj in s tem tudi v nove produkte in določene tržne niše. Širimo prodajno mrežo v tujini in digitaliziramo proizvodnjo. Uvajamo nove tehnologije, da bi lahko toplotne črpalke izdelovali še hitreje in zagotavljali še večjo kakovost. V naslednjih letih nameravamo postaviti še en skladiščno-proizvodni objekt in povečati kapacitete, saj povpraševanje naših kupcev in partnerjev iz leta v leto močno raste. Prav tako gre tudi trend v Evropi v smeri toplotnih črpalk. Na področju ogrevanja in hlajenja so torej toplotne črpalke ena ključnih rešitev pri razogličenju Evrope. Vse, kar je zeleno in digitalno, se tudi finančno podpira. V tem vidimo v prihodnosti tudi za nas veliko priložnost za razvoj in rast idej in zamisli o tem, kako bi lahko ogrevanje in hlajenje še izboljšali.
