-1.5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Brez zelenega zlata pač ne gre

Piše: G. B. 

Čeprav zima ni čas množičnega pitja piva, pa to ne pomeni, da je pivo v tem času na stranskem tiru. Ravno nasprotno – v zimskem času lahko s še večjim užitkom okušate različne vrste butičnega piva

»Zeleno zlato« je izraz, ki ga sicer uporabljajo za hmelj. In Savinjska dolina je raj za to. Gre za edino res hmeljarsko regijo v Sloveniji, čeprav je res, da veliko večino hmelja izvozijo na trge zunaj naše države.  A prav zaradi navzočnosti hmeljarskih polj je Spodnja Savinjska dolina zelo privlačna tudi za mnoge male proizvajalce piva, t. i. craft pivovarne. Vse več je tudi pivnic, ki imajo svoj (hišni) obrat za proizvodnjo piva. No, v osrčju Savinjske doline, nedaleč od Šempetra, pa smo v Spodnjih Grušovljah, samo streljaj od štajerske avtoceste, našli zanimivo malo pivovarno, ki so ji – zaradi mednarodnega trga – dali ime »Green Gold Brewing«.

Tradicija in izkušnje

Zgodba se je začela že pred časom, ko je domačin Luka Rojnik v ZDA nabiral znanje in izkušnje s craft pivovarstvom in ga uporabil na domačih tleh. Leta 2016 je tako v osrčju Savinjske doline, tako rekoč na domačem dvorišču, ustanovil novo craft pivovarno. Zavedal se je namreč, da pivo ni le pijača, ki te odžeja, temveč izpopolnjen presežek. Pravzaprav nihče ne bi pomislil, da lahko v malo večji garaži nastane pravi pivovarski obrat, v katerem se združujejo slovenska tradicija in izkušnje s craft pivovarnami po vsem svetu. S tem je Luka svojim idejam dodal vrhunski okus, aromo in videz.

Pivovarna deluje sredi Savinjske doline v bližini Šempetra, vidna je celo s štajerske avtoceste. V njej se združujeta slovenska tradicija in znanje, pridobljeno po svetu. (foto: Green Gold Brewing)

O tem, kako poteka varjenje piva, smo pred časom že pisali. Osnova za pivo je slad – vzkaljeno žitno zrnje. Hmelj se mu dodaja kot začimba, v manjših količinah torej, ki poskrbi za svež in zmerno grenak okus piva. A to je seveda zelo grob opis. Obstaja namreč več vrst piva, med katerimi nam je verjetno najbolj znan t. i. ležak (lager). Gre za bistro pivo spodnjega vrenja, pri katerem se kvasovke usedejo na dno. Takšno pivo nam običajno ponudijo v trgovini ali v gostinskem lokalu, namenjeno pa je predvsem odžejanju. Za tiste, ki želite nekoliko bolj uživati v pivu in raziskovati okuse, bo verjetno bolj prišel v poštev angleški tip piva, imenovan ALE. Gre za pivo zgornjega vrenja, ki je fermentirano pri višji temperaturi kot klasičen ležak (običajno med 15 in 24 °C), pri teh temperaturah pa se razvijejo močni sekundarni okusi, kar doda pivu sadno noto. Zato so piva ale običajno bolj sladkega in polnega okusa kot ležaki. Vendar so zanimive tudi podvrste, kot so stout, porter, IPA, grenki ale, lahki ale in rjavi ale. Prav to pa so vrste, ki jih največ varijo craft pivovarji tudi v Sloveniji, s tem pa lahko potrošniku ponudijo pivo različnih okusov, na katere opozarjajo tudi posrečene embalaže in poimenovanja.

Prostore pivovarne si je mogoče po dogovoru tudi ogledati. (foto: Green Gold Brewing)

Domači in ameriški hmelj

V spletni trgovini Green Gold Brewing smo tako našli kar 16 izdelkov s področja piva, pri tem pa nismo šteli mešanega paketa piva iz omenjene pivovarne, majic in drugih promocijskih izdelkov. Kot je razvidno iz zapisov pod izdelki, je njihovo pivo večinoma začinjeno s hmeljem z domače, Rojnikove kmetije torej, tu in tam pa tudi s kakšnim žlahtnim ameriškim hmeljem. Večinoma gre za piva vrste ale  oziroma njegovih podvrst (IPA – Indian Pale Ale, NEIPA – New England India Pale Ale, itd.) Pri domačem hmelju gre za vrsti Styrian Aurora in Styrian Wolf. Pri obeh pivih (All along the Hoptower, Hopz 2024) je značilna visoka stopnja hmelja (10/11). Nato pa sledijo sezonska butična piva. V decembru se vam bo zagotovo prileglo temno pivo CHRISTMAS STOUT z aromo vanilije in cimeta, a z manjšo stopnjo hmelja, ima pa šest odstotkov alkohola. V sodelovanju s pivovarno Pinta so tako razvili tudi Hazy Discovery Žalec. Gre za sveže nepastirizirano in nefiltrirano pivo.  Ta osvežujoče motna IPA vas popelje na potovanja po Sloveniji, saj vsebuje že omenjeni domači hmelj Styrian Wolf , ki so ga prinesli iz samega srca savinjskega hmeljarskega okolja. Ob tem so za bogate arome uporabljene še ameriške sorte Mosaic® in Mosaic® Cryo® , ki dodajajo tropsko sadno noto s pridihom borovnic in citrusov.

Med izdelki pivovarne Green Gold boste zagotovo našli nekaj za svoj okus. (foto: Green Gold Brewing)

Pivo, zorjeno v lesenih sodih

Ste slišali za pivo za bobnarje? »The Druminator« je pale-ale, pridelan iz slovenskega hmelja Styrian Wolf in ameriškega Mosaica, te zapelje s svežimi, sadnimi hmeljnimi udarci in kančkom divje grenčice za tisto pravo ravnovesje. Kot pravijo, najbolj zažge na vroč dan ali sproščen večer s prijatelji, ko je čas za rokenrol. Pivo je zvarjeno v sodelovanju z legendarnim bobnarjem Sokijem, vsak požirek je kot udarec bobna na vrhuncu koncerta, eksploziven in poln energije. Tu najdete še mnoge druge vrste piva z zares zanimivimi imeni, na embalažah pa so poslikave od Adama in Eve pa vse do kovinskega samoroga. Zadnji trije izdelki pa so posebni, ker imajo naziv »oil«. Oil Warz namreč

Za zimske dni posebej priporočajo močna aromatična piva, ki pričarajo pravo decembrsko razpoloženje. Pa seveda posebno božično kolekcijo »Christmas Stout«. (foto: Green Gold Brewing)

. Ne, ne gre za olje, ampak za pivo, ki bo mogoče na prvi pogled koga spomnilo na barvo in gostoto nafte. Gre za močnejša aromatična temna piva z okusom po rumu ali po kavi in belgijski čokoladi, pivo pa je zorjeno v lesenih sodih. ENA VERZIJA JE ZORJENA V RUMOVIH SODIH IZ PERUJA, ENA VERZIJA PA V BOURBONOVIH SODIH JACK DANIELS IZ ZDA. Zato bo to prava poslastica v zimskem času, lahko ga kombinirate tudi z marsikatero kulinarično dobroto. In ker je december še posebej primeren za praznično druženje s prijatelji, vam predlagamo, da jih povabite na kozarček odličnega piva iz pivovarne Green Gold Brewing in jim predstavite zgodbo o nastanku pristnega savinjskega piva. Zagotovo vam bodo hvaležni.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine