Piše: Andraž Grad
Andrej Kosec je eden od soustanoviteljev znanega gradbenega podjetja Bauta iz Cerkelj na Gorenjskem, ki se ukvarja z graditvijo visokokakovostnih montažnih lesenih hiš. Bauta je staro slovensko ime za tesarsko sekiro, podjetje pa deluje že dobrih deset let, medtem ko so njegovi ustanovitelji v gradbeništvu že dvajset let.
Andrej Kosec je zelo dejaven v svoji skupnosti, saj je tudi predsednik Društva obrtnikov in podjetnikov Cerklje ter predsednik Občinskega odbora SDS Cerklje na Gorenjskem. Predstavil nam je svoje podjetje, z njim pa smo se pogovarjali tudi o drugih aktualnih tematikah s področja podjetništva in politike.
Gospod Kosec, nam lahko najprej predstavite podjetje Bauta in nam poveste kaj več o njegovih začetkih?
Smo podjetje, ki izhaja iz lokalnega prostora. Vsi zaposleni prihajamo izpod Krvavca in smo Slovenci, kar je danes precejšnja redkost v gradbeništvu. Organizirani smo, če se lahko tako izrazim, horizontalno, kar zahteva veliko medsebojnega sodelovanja in odgovornosti vsakega posameznika. Sami začetki podjetja Bauta, ki se ukvarja z lesno gradnjo, segajo v leto 2013, smo pa že pred tem gradili hiše pod drugimi blagovnimi znamkami. Tako smo na trgu s svojimi inovativnimi izdelki na področju graditve individualnih hiš že dvajset let.
Nam lahko poveste kaj več o vaši ponudbi in pa o tem, po čemer se odlikujete?
Kot eni prvih smo v slovenski prostor vpeljali standardizirane naravne materiale skupaj s kombinacijo gradnje z različnimi tehnologijami. Danes za dosego optimiziranega gradbenega projekta strankam nudimo leseno skeletno gradnjo, masivno leseno gradnjo iz križno lepljenih plošč ali klasično montažno gradnjo, kombiniramo pa jih na način, da jih uporabimo za tisti namen, kjer imajo svoje prednosti. Skoraj vse naše hiše so pasivne, imajo najnižji ogljični odtis, kupci pa so nagrajeni z najvišjimi mogočimi ekološkimi subvencijami.
Ste predsednik Društva obrtnikov in podjetnikov Cerklje. Kakšne so vaše glavne dejavnosti?
Smo največje lokalno slovensko društvo obrtnikov in podjetnikov, saj šteje okrog 130 članov. Vsako leto poleg družabnih prireditev, rekreativnih dejavnosti in izletov organiziramo strokovna srečanja in podjetniški pogovorni večer z izbranimi gosti.
Kako kot podjetnik in kot predsednik društva ocenjujete odnos zdajšnje slovenske vlade do obrtnikov in podjetnikov?
Odnos zdajšnje vlade do našega sektorja je neprimeren oziroma podcenjevalen. Golobova vlada dele kot vrednote nikakor ne postavlja v ospredje, saj očitno dela ne ceni dovolj in do njega nima spoštovanja. Obdavčitev dela je ena najvišjih, kar pomeni nižje plače za delavce in visoki prispevki za delodajalce. Tako na vidiku ni nobenih reform, ki bi pomenile dvig konkurenčnosti, da bi lahko ustvarili višjo dodano vrednost, da bi delavci imeli višje plače, podjetja pa več razvojnega kapitala.
Poleg tega, da ste uspešen podjetnik in predsednik omenjenega društva, ste tudi predsednik Občinskega odbora SDS v Cerkljah na Gorenjskem. Morda nekaj besed tudi o dejavnostih tega odbora …
Delovanje občinskega odbora se mi zdi ključnega pomena, saj omogoča ljudem, da pridejo v stik s politiko nasploh in političnimi akterji. Brez tovrstnih odborov se te politike teže prenašajo na lokalno raven, v tem primeru pa ljudje ne čutijo tega, da lahko tudi sami kaj pripomorejo k tem politikam. Slednje lahko dosežejo ravno skozi aktiven lokalni odbor. Zato večkrat organiziramo strankarske dogodke v Cerkljah tako na regijski kot na državni ravni. Ljudje oziroma volivci vedno nagradijo aktivne posameznike oziroma odbore. Lep primer so zadnje volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico, kjer smo prvič na lokalni in regionalni ravni dosegli odličen izid in izvolili kar nekaj predstavnikov, ki bodo imeli možnost, da poskrbijo za spremembe, ki so za razvoj kmetijstva nujno potrebne.
Kot podjetnik, ki se ukvarja tudi s politiko, nam morda lahko zaupate, česa po vaše v politiki primanjkuje?
Naš model poslovanja zaradi večjega števila lastnikov in enonivojskega upravljanja zahteva skoraj stoodstotno strinjanje. To pomeni, da se moramo glede vsake stvari dogovoriti in sprejeti nekakšen konsenz, s katerim smo vsi zadovoljni. Moram reči, da pogrešam tovrsten angažma tudi v politiki, kjer vsem političnim skupinam v osnovi sicer gre za razvoj naše skupne države, vendar nismo sposobni sklepati kompromisov v skupno dobro.
Ste razmišljali o tem, da bi se začeli bolj dejavno posvečati politiki?
Sam sem vedno stremel k temu, da mora biti prenos lastništva ali funkcij v podjetju narejen pravočasno, da nihče v podjetju ne sme biti nezamenljiv, da imajo zaposleni možnost poklicnega in osebnega razvoja, da so vključeni v čim več lokalnih društev in v lokalno dogajanje. V zadnjih letih so tako mlajši solastniki pridobili ustrezna znanja in izkušnje, da lahko prevzamejo vodilno vlogo v podjetju. Na ta način se odpira možnost, da morda tudi sam aktivneje stopim v politiko oziroma se začnem bolj posvečati političnim dejavnostim.
