Piše: Janja Strah
HSE Energetska družba Trbovlje bo 8. aprila odprla največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Kot pravi direktor Ervin Renko, je treba izkoristiti vse naravne danosti za trajnostno proizvodnjo električne energije.
V času postopka likvidacije Termoelektrarne Trbovlje, ki je potekal od leta 2014 do konca leta 2017, je prišlo do spoznanja, da energetska lokacija ni samo gospodarska družba, ki se čez noč ukine, kot zapreš neko manjšo trgovino … Ostanejo nepremičnine, obveznosti do deležnikov v okolju, lokalne skupnosti in seveda lokacija, ki je z vso infrastrukturo dragocena, predvsem s stališča današnjega umeščanja objektov v prostor. V Zasavju je energetika bivala vsaj 100 let. S ciljem ohranitve in novih razvojnih možnosti je v letu 2018 začela z delovanjem novoustanovljena družba HSE EDT, ki spada v skupino HSE.
S čim se ukvarjate v HSE EDT?
Družba je s prenehanjem proizvodnje električne energije iz premoga dobila nov status. Začela se je faza prestrukturiranja, brezogljičnosti premogovne regije. Poudarek delovanja je na odgovornem ravnanju in razgradnji premogovne enote, da bi ohranili in še razvijali energetsko lokacijo. Tu ostajata še dve plinski turbini skupne moči 62 MW, ki glede na negotove razmere na energetskem področju še vedno lahko proizvajata električno energijo. Skladiščimo naftne blagovne rezerve, ukvarjamo se s trženjem nepremičnin in prodajo tehnološke opreme, ki ni več v obratovanju. Na lokaciji Prapretno smo izvedli vsa zapiralna dela nekdanjega odlagališča elektrofiltrskega pepela in žlindre. To je bil prvi pogoj, da se danes tam gradi fotonapetostna elektrarna. Na Lakonci smo razgradili in prodali tehnološko opremo, načrtujemo izrabo lokacije in infrastrukture z namenom zgraditve hranilnika električne energije.
Kako je s potekom demontaže in razgradnje premogovne enote blok 125 MW?
Verjetno bi se glede na današnjo situacijo ključni deležniki odločili drugače, kot so se v tistem letu, ko se je nehalo obratovanje premogovne enote, ki bi z vsemi dovoljenji lahko obratovala vsaj do leta 2021. S stališča inženirske stroke je demontaža zahteven projekt, ki poleg priprave dokumentacije, v kateri so opredeljeni postopki, zahteva tudi vsa potrebna soglasja, predvsem glede na to, da so objekti v varovalnem pragovnem železniškem pasu. Izvaja se selektivna demontaža naprav in opreme, pri čemer je vsa pozornost namenjena varnostnim ukrepom ter ločevanju nastalih odpadkov in odpadnih surovin na izvoru.
Osmega aprila 2022 boste odprli največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Zakaj ste se odločili za to investicijo?
Investitor gradnje fotovoltaične elektrarne je HSE, ki je obvladujoča družba HSE EDT. Načrti zanjo so obstajali že pred 10 leti, ko je TET pripravila projekt do sprejetja prostorskega akta, ki je osnova in potrebna pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Skratka, projekt je bil »ready to start«, vendar ga do pred dveh let nihče ni želel resno obravnavati. S ciljem prehoda v brezogljično družbo je postala diverzifikacija proizvodnih virov iz obnovljivih virov energije realnost in hkrati nujnost. Treba je izkoristiti vse naravne danosti za izrabo tehnologij OVE. V tem primeru gre za dobro poslovno idejo, ko se na nekdanjem prašnem nasipu zgradi elektrarna, ki bo v prvi fazi oskrbovala tretjino gospodinjstev v občini, kjer je locirana in tako rekoč že zgrajena. Investicija se bo končala pri dobrih 2,5 milijona evrov.
Kakšni so vaši načrti?
Vsekakor se je razvojni ciklus iz ohranitve lokacije že začel, v načrtu je širitev fotovoltaike na Prapretnem, kjer je ključna lokalna vpetost družbe in lokacije, za katero so ustrezni prostorski akti v fazi izvedbe. Morebitne viške proizvedene električne energije iz sonca bi pretvorili v energijo za delovanje manjše črpalne elektrarne. Na Lakonci načrtujemo vzpostavitev industrijske cone, ki bi privabila investitorje, in vzpostavitev novih delovnih mest. Načrte imamo z dimnikom, ki je ikona zasavske energetike. Z razgradnjo in obnovo infrastrukture na lokaciji ob Savi se bo sprostila večja ravna površina za nova postrojenja. Glede na razmere je znova na mestu ideja o sodobni kogeneracijski enoti z uporabo biomase, izkoriščanje odpadne toplote v bližnjih vročevodnih omrežjih. Po nekaj desetletjih se govori o pomembnosti naftnih blagovnih rezerv, tudi tukaj so še potenciali širitve na lokaciji. V teku je umeščanje hidroelektrarn na srednji Savi v prostor, tudi to bo del zasavske energetike. Skratka, izkoristili bomo vse naravne danosti za trajnostno proizvodnjo električne energije.
