Piše: Andraž Grad
Foto: Andraž Grad, Gornjesavski muzej
Muzejske hiše pod okriljem Gornjesavskega muzeja na Jesenicah ponujajo obiskovalcem enkratne izkušnje na področju slovenske zgodovinske in kulturne dediščine ne glede na to, ali se navdušujejo nad njihovimi mogočnimi gorami ali pa bi radi izvedeli kaj več o vsakdanjem življenju naših prednikov in morda o železarski industriji.
O ponudbah teh muzejev smo se pogovarjali z njihovim direktorjem Aljažem Pogačnikom.
Gospod Pogačnik, pod okriljem Gornjesavskega muzeja na Jesenicah deluje več muzejev. Kako v okviru teh muzejev ohranjate z njimi povezano dediščino?
Gornjesavski muzej Jesenice že več kot 70 let skrbi za ohranjanje premične in nesnovne kulturne dediščine s področja železarstva, planinstva, etnologije in umetnostne zgodovine. Upravlja z različnimi muzejskimi hišami. Med njimi so Slovenski železarski muzej, Slovenski planinski muzej, Muzej Kosova graščina, Liznjekova domačija v Kranjski Gori in Escape muzej Kajžnkova hiša v Ratečah. Leta 2009 nas je Ministrstvo RS za kulturo pooblastilo za opravljanje javne službe. V naših zbirkah sta namreč kar dve, ki sta nacionalnega pomena, to sta zbirka planinske zgodovine in železarska zbirka. Zvedamo se, da nam je kulturna dediščina lahko navdih na mnogih področjih našega vsakdanjega življenja, saj lahko ta dediščina postane osnova tudi za trajnostno prihodnost. Upravljamo tudi s spomenikom državnega pomena. Gre za Fužinarsko naselje Stara Sava. V sklopu slednjega deluje tudi Slovenski železarski muzej. Čeprav je zelo specifična, je železarska dediščina ena najpomembnejših raziskovalnih dejavnosti v našem muzeju.
Se vam zdi, da je pri vašem poslanstvu pomembno tudi sodelovanje in povezovanje?
Smo ustanova, ki deluje v korist družbe, ki raziskuje, zbira, konservira, interpretira in razstavlja svojo snovno in nesnovno dediščino. Smo muzej, operiramo torej z muzejskimi predmeti in iz njih tudi izhajamo. Slednji so nosilci naših zgodb in sporočilnosti. Se pa zelo trudimo tudi, da bi bili sodoben muzej, ki ne izključuje, temveč vključuje vse segmente naše družbe in naših obiskovalcev. Zato smo zelo povezani z obema lokalnima skupnostma, z občinama Jesenice in Kranjska Gora, pa tudi z lokalnimi društvi in organizacijami, ki kažejo interes za ohranjanje kulturne dediščine. Med njimi je Planinska zveza Slovenije, na področju železarstva pa društvo Slovenska pot kulture in železa. Vsem svojim partnerjem ponujamo okolje in podporo za izobraževanje, premišljevanje in predvsem širjenje znanja. Dediščina, za katero skrbimo, je skupna dediščina vseh Slovencev.
Med drugim letos pripravljate zanimivo razstavo o mestni zgodovini Jesenic.
Vsako leto pripravljamo posebne programe in razstave za vse naše muzejske hiše, s katerimi privabljamo obiskovalce in promoviramo našo dediščino. V sklopu teh programov bomo v Mestnem muzeju Kosova graščina na Jesenicah marca letos pripravili novo stalno razstavo iz mestne zgodovine z naslovom Mladost mesta rdečega prahu, ki bo prikazovala prva leta mesta Jesenice, od leta 1920, ko so bile ustanovljene, pa do sredine 50. let 20. stoletja, ko se je mlado mesto začelo razvijati tako urbanistično, kot tudi v družbenem in kulturnem smislu. V tem obdobju se je začrtala pot nadaljnega razvoja in duha tega industrijskega mesta.
Nam lahko morda že sedaj zaupate kakšno zanimivost iz zgodovine mesta Jesenice?
Malokdo ve, da so bile Jesenice ustanovljene leta 1929. Ustanovil jih je takratni kralj Aleksander I. Karadžordžević, ko je povezal različna naselja v Gornjesavski dolini v mesto Jesenice. Združil je naselja, kot so bila Plavž, Murova, Sava in druga. Zanimivo je ravno to, da so meščani novo nastalih Jesenic želeli tudi navzven pokazati, da živijo v mestu, zato se je začela gradnja vrste javnih zgradb, kot je bila carinarnica, danes pa je v tej stavbi Okrajno sodišče. Treba pa je bilo poskrbeti tudi za infrastrukturo. Naša razstava bo govorila o prvem obdobju mesta. Še ena zanimivost je, da je bilo mesto 1. marca 1945 bombardirano s strani zaveznikov. Takrat je mesto najbolj spremenilo svojo obliko, saj je bil velik del mesta porušen. Tako so doživele po 2. svetovni vojni Jesenice obnovo, ki je začrtala njihovo prihodnost industrijskega mesta.
V Sloveniji je gorništvo priljubljena dejavnost. Nam lahko poveste kaj več tudi o ponudbi Slovenskega planinskega muzeja?
V Slovenskem planinskem muzeju vsako leto dopolnjujemo našo stalno razstavo Vzpon na goro, ki obiskovalce seznanja z različnimi mejniki slovenske planinske in alpinistične zgodovine. Obiskovalci doživijo muzejsko planinsko pot kot lasten vzpon na goro. Skozi interaktivne naloge osvojijo vrh in zbirajo žige. Imamo tudi različne interaktivne vsebine, ki popestrijo klasične muzejske razstave. Tu lahko omenim »sobo pobega« Pobeg v bivak ali pa Triglavski izziv, ki nudita različne naloge, preko katerih obiskovalci spoznavajo pomembne zgodovinske dejavnike. Brez teh sodobnih pristopov in odličnimi pedagoškimi ter andragoškimi programi, si muzejev danes ne moremo več predstavljati. Obiskovalci od nas pričakujejo takšne dejavnosti, zaradi katerih se tudi večkrat vrnejo.
Približujemo se zimskim šolskim počitnicam. Boste imeli takrat kakšne posebne dejavnosti?
V času šolskih počitnic so v času uradnih ur odprte vse naše hiše. Poseben program pa pripravljamo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Od ponedeljka do petka bodo potekale delavnice različnih planinskih tematik med 16.00 In 18.00 uro, kot so delavnica spoznavanja zimske alpinistične opreme, pa tudi po plezalni zapestnici do helikopterja, ki visi v naši avli in je eden izmed prvih reševalnih helikopterjev v Sloveniji. Spet druga delavnica bo posvečena »nevidnim sopotnikom« v gorah, torej živalim in rastlinah. V delavnici Knjiga pravljic pa bomo govorili o pravljicah, ki burijo domišljijo marsikaterega planinca in skupaj izdelali slikanico. Te vsebine bomo izvajali v času počitnic. V železarskem muzeju na Jesenicah pa bo na voljo že uveljavljen program kostumiranega vodenja, kjer bodo obiskovalce vodili zgodovinski liki, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem. Program je zanimiv in primeren za družine.
V Slovenski planinski muzej naj bi letos investirala tudi občina Kranjska Gora …
V preteklem letu smo začeli s širitvijo Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki je bila predvidena že ob izgradnji prvotne stavbe.. Občina se je kot lastnica muzejske stavbe odločila, da je napočil čas za izvedbo druge faze. V preteklem letu je bil sprožen postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga bomo, upam, pridobili do konca tega ali začetka naslednjega leta. Zatem se bo začela sama izgradnja potrebnega prizidka. Dve tretjini novega kompleksa bosta namenjeni razstavam, kjer bomo podrobneje predstavili tudi zgodovino slovenskega alpinizma. Ena tretjina pa bo namenjena predvsem turističnemu segmentu. Postavljena bo zunanja in notranja plezalna stena, s katero hočemo popestriti ponudbo tako muzrja kot kraja Mojstrana. Investicijo bo vodila občina Kranjska Gora. Županja Henrika Zupan mi je zagotovila, da bodo skušali pridobiti tudi evropska sredstva. Moram poudariti, da z obema občinama ustanoviteljicama, torej s Kranjsko Goro in z Jesenicami, sodelujemo izredno dobro. Vsi naši napori so usmerjeni v promocijo naše skupne dediščine. Brez dobrega sodelovanja z občinama si ne morem predstavljati našega delovanja, saj od obeh občin dobimo kar 80 odstotkov naših sredstev. 20 odstotkov pa iz strani države.
Nam lahko zaupate kakšni so še drugi načrti za prihodnost?
Tudi na Jesenicah se v sklopu železarskega naselja Stara Sava obnavlja Bucelleni-Ruardova graščina, kjer je bil včasih sedež Slovenskega železarskega muzeja. Letos bo občina Jesenice obnovila fasado, v naslednjih nekaj letih pa bodo izvedene strojne in elektro inštalacije. Vsa sredstva zagotavlja sama občina. Povedal bi tudi, da so vse naše muzejske hiše, razen Slovenskega planinskega muzeja, spomeniško zaščitene. Gre torej za več stoletij stare stavbe, ki zahtevajo nenehno nego. Vsako leto gre za to, da so hiše še vedno funkcionalne in služijo svojemu namenu, kar nekaj denarja.
Kam se lahko obrnejo naši bralci, ki bi želeli več informacij o vaših muzejih?
Vse informacije za naše muzejske hiše najdete na naši skupni spletni strani www.gmj.si ali pa na spletnih straneh za naše posamezne muzejske hiše (www.planinskimuzej.si , www.escapemuzej.si). Najdete nas lahko tudi na družbenih omrežjih, predvsem na Facebooku, kjer imamo strani www.fb.com/GMJesenice/ in www.fb.com/Slovenski-planinski-muzej-224708170915401/.
Medstavek:
Zvedamo se, da nam je kulturna dediščina lahko navdih na mnogih področjih našega vsakdanjega življenja.
