Piše: Marjeta Bogataj
Kako so slovenska podjetja in menedžerji pripravljeni na hiter razvoj umetne inteligence? Zanimiv posvet o tej aktualni temi, ki sta ga prejšnji teden organizirala Alma Mater Europaea – ECM in Gospodarska zbornica Slovenije, je podal nekaj odgovorov, nad katerimi se je treba zamisliti, nekaj dejstev, ki razveseljujejo, in predvsem veliko optimizma. Umetna inteligenca prinaša revolucionarne spremembe, so se strinjali udeleženci omizja. Pričakujejo izboljšanje ter olajšanje življenja in številnih procesov v podjetjih.
Omizje o učinkih hitrega razvoja umetne inteligence (UI) na vodstva in upravljanje podjetij z naslovom »Relevanca umetne inteligence za menedžment v gospodarstvu«, na katerem so sodelovali podjetniki, poslovneži in akademiki, je pritegnilo veliko zanimanja. Kako bodo menedžerji uporabljali UI? Kaj se bo zgodilo s podjetji, ki bodo zamudila z uporabo UI? Ta vprašanja so neizogibna, saj UI s hitrimi koraki vstopa na praktično vsa področja našega življenja. V zadnjem letu smo bili priča osupljivemu pojavu tehničnih sistemov, kot je jezikovni model ChatGPT, ki so dostopni praktično vsakomur.
Le 12 odstotkov podjetij uporablja UI
»Umetna inteligenca prevzema ključno vlogo v vsakdanjem življenju, gospodarstvu pa omogoča razvoj novih generacij izdelkov in storitev,« je dejal Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), in navedel zanimiv podatek: »Po statističnih podatkih le 12 odstotkov podjetij z deset ali več zaposlenimi uporablja tehnologije umetne inteligence. Med tistimi 88 odstotki, ki je ne uporabljajo, kot najpogostejše razloge navajajo visoke stroške in pomanjkanje ustreznega znanja.«
Ludvik Toplak, predsednik univerze Alma Mater Europaea – ECM je uvodoma poudaril, da so na Alma Mater akreditirali doktorski študij uporabna Umetna inteligenca, saj sledijo potrebam gospodarstva in družbe.
Ali bomo uspešni ali pa bomo pogrnili
Moderatorja omizja Gorana Novkovića, dolgoletnega urednika, novinarja in komentatorja, je zanimalo, kako izboljšati zdajšnje razmerje uporabe UI v slovenskih podjetjih. Dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica univerze Alma Mater in predstojnica študijskih programov menedžmenta na njej, je poudarila, da mora vsak menedžer pri svojih opravilih preveriti, kje vse mu je UI lahko v pomoč, in za to navdušiti tudi sodelavce. Dejala je: »Vsaka sprememba prinese nove priložnosti. Pri tem nekateri pogrnejo, nekateri se prilagodijo, najpametnejši jih unovčijo. Tako bo tudi pri uporabi umetne inteligence. Ker ne gre za pravo inteligenco, ampak za novo generacijo strojnega učenja, je potrebna naša inteligenca.« Tudi Igor Zorko, podpredsednik GZS in direktor podjetja ZZI, je poudaril, da se moramo naučiti prilagajati novim tehnologijam. Na GZS nad pospešitvijo digitalnega razvoja sicer bedi Gospodarski strateški svet za digitalizacijo GZS, na operativni ravni pa se s tem področjem najbolj ukvarja Združenje za informatiko in telekomunikacije.
V Pomurju z UI do več mladih talentov
Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica in solastnica družbe Roto Slovenija, sicer navdušena pilotka, je izpostavila prednost UI pri privabljanju mladih kadrov zunaj glavnih gospodarskih centrov. V Roto Group imajo izkušnje z novimi tehnologijami, saj so pred nekaj leti kupili enega največjih tiskalnikov 3D v Evropi in »mladi so ostali, radi delajo doma«. »Z robotizacijo bomo zadržali vrhunske mlade kadre v Pomurju. Z optimizacijo in s planiranjem proizvodnega procesa pa laže predvidevali izpade opreme oz. odsotnosti delavcev,« je dodala. V aviatiki je UI po njenih besedah že dolgo prisotna in zelo dobrodošla. »Omogoča ti, da sproščeno voziš, saj predvideva, kaj se lahko zgodi, svetuje glede porabe goriva in podobno, napovedi pa so dovolj verodostojne, da se nanje lahko zanesemo.«
»Pri menedžerjih je beseda kopilot pomembna, saj ni odvzeta funkcija pilota,« je izpostavil David Palčič, ustanovitelj in direktor Robotine. Že zdaj radi operativne odločitve prepuščajo nižjim ravnem oziroma različnim algoritmom, kar je značilno zlasti za borze in banke.
Izjemna rast storilnosti in kakovosti
Dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan (IJS) je izpostavil: »Nastaja vrsta uspešnih aplikacij za posameznike in podjetja, ki omogočajo 100-odstotno povečanje storilnosti/produktivnosti in 30-odstotno povečanje kvalitete. Po prodoru osnovnih sistemov GPT se razširjajo konkretne aplikacije, podobno kot se je po prodoru elektrike začela pojavljati vrsta naprav, od luči do pečic, hladilnikov itd. Kdor temu ne bo sledil, bo zaostal.« Tudi odzivi ljudi na razvoj UI so podobni, kot so bili ob uvedbi elektrike. Takrat so kurili živali, da bi pokazali njeno nevarnost in neprimernost … Po njegovih besedah smo Slovenci izjemno uspešni na področju UI in se uvrščamo med najboljše v Evropi. »Vprezite akademsko znanje, stopimo skupaj in Slovenijo premaknimo naprej,« je pozval. Napredna podjetja, kot opaža, na UI gledajo pozitivno in na operativni ravni veliko uporabljajo ChatGPT.
Dr. Matej Mertik z univerze Alma Mater je ocenil, da živimo v razburljivem in zgodovinskem obdobju, ko algoritmi vzorčenja vstopajo v naš komunikacijski svet, v osnovno sredstvo komunikacije – jezik. »Le od nas je odvisno, kako bomo te tehnologije uporabili in s priložnostmi zrasli ter nadgradili svoje delo, razmišljanja in učinkovitost ter koliko se bomo ujeli v pasti. Te bodo gotovo prišle, kot so v vseh prebojih doslej, in bodo prinesle nova spoznanja,« je dejal.
Kaj pa odpuščanje?
Kljub strahu, da bo zagon UI prinesel veliko odpuščanj zaposlenih, udeleženci omizja niso črnogledi glede tega vprašanja. V zgodovini je tehnologija je vedno prinesla več zaposlenosti, višji standard in izboljšanje življenja. Čeprav nekatera delovna mesta izginejo, se pojavijo nova. Igor Zorko je ob tem izpostavil, da bo UI zmanjšala obseg administrativnega dela, ki ga je zahtevala digitalizacija (vnašanje podatkov ipd.). Povezanost izobraževanja in gospodarstva pa postaja še pomembnejša. »Jasno, izobraževanje se že prilagaja,« je dejal dr. Matej Mertik, »največji izziv pa je, kako v izobraževalnem procesu ustvariti izkušnjo.« UI namreč ne zahteva le nekega generalnega znanja, pač pa tudi izkušnje, zato je treba raziskovalno razmišljati, študente integrirati, saj mora kreativnost prihajati od spodaj navzgor.
Med obiskovalci dogodka je bil tudi dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, ki je 35 let preživel v ZDA. »Tam jih skrbi, da jih bo prehitela Kitajska, skrbi jih zloraba UI, tudi vojna v Ukrajini. Več tehnologij ni nikoli prineslo nezaposlenosti, to naj nas ne skrbi,« je prepričan.
Etični vidik uporabe UI
Na posvetu so se dotaknili tudi etičnega vidika uporabe UI ter možnosti zlorabe. Evropski parlament je nedavno potrdil pogajalsko izhodišče za zakonodajni akt o UI, ki zagovarja strožji nadzor in zaščito zdravja, varnosti, temeljnih pravic in demokracije. Sistemi, kot je ChatGPT, naj bi jasno opozarjali, da je vsebina nastala z UI. Po besedah dr. Barbare Toplak Perovič je ena od zahtev prepoved prepoznavanja čustev v kazenskih postopkih, na delovnem mestu in v izobraževalnih ustanovah. Igor Zorko pa je izrazil bojazen, da bo Evropa čezmerno regulirala to področje.
Omizje se je končalo z mislijo Roba Thomasa, glavnega komercialnega direktorja pri IBM: »UI morda ne bo nadomestila menedžerjev. Vendar pa bodo menedžerji, ki uporabljajo UI, nadomestili menedžerje, ki je ne uporabljajo.«
Ob koncu pa je Alma Mater Europaea – ECM prejela tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga podeljuje Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ).
Uporabna umetna inteligenca
Alma Mater Europea – ECM daje velik poudarek umetni inteligenci. Njen predsednik prof. dr. Ludvik Toplak poudarja, da se na družbene potrebe odzivajo z razvojem kakovostnih, družbeno koristnih in racionalnih programov. »Kakovost utrjujemo v trdni konkurenci na domačem in mednarodnem trgu. Koristnost se je potrdila s tem, da imamo zadnje desetletje gotovo največjo zaposljivost diplomantov v Sloveniji in da so naši diplomanti v praksi inovativni. Glede racionalizacije pa gledamo, da izkoristimo svetovno znanje, dobro prakso in proste materialne kapacitete ter to prenašamo v naš izobraževalni in raziskovalni program,« je dejal. »Informacijske tehnologije so moderna orodja, ki zagotavljajo večjo kakovost, omogočajo inovativnost in racionalizacijo. Na 1. stopnji imajo študenti na voljo Informacijske tehnologije, na 2. Kibernetsko varnost in umetno inteligenco, na 3. pa Uporabno umetno inteligenco za potrebe gospodarstva in javnih služb, med drugim v menedžmentu in medicini. Vse to izpolnjujemo z vključevanjem najkompetentnejših domačih in svetovnih znanstvenikov ter strokovnjakov iz prakse. Zato vabimo mlade inovativne talente, da se nam pridružijo,« je še dodal.
