Piše: Ivan Šokić
Na STA so pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament naslovili več sklopov vprašanj, med drugim tudi vprašanja o soočanju ukrajinsko begunsko krizo. Večina strank je naklonjena sprejemanju ukrajinskih beguncev.
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je od 24. februarja 2022 Ukrajino zapustilo 4,1 milijona beguncev. Večina je zatočišče pred vojno našla v sosednjih državah, Madžarska je npr. proporcionalno gledano sprejela največji delež ukrajinskih beguncev. Tudi politika v Sloveniji je naklonjena sprejemanju ukrajinskih beguncev, o natančnejših številkah vse od prvotne izjave notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je govoril, da ima Slovenija zmožnosti sprejeti 200 tisoč ukrajinskih beguncev, ni govora.
V SDS so izrazili podporo pomoči Slovenije drugim državam, ki so obremenjene z begunci. To bi šlo predvsem za “finančno in humanitarno pomočjo ter po naših možnostih s preselitvijo,” so sporočili v SDS. Po mnenju največje parlamentarne stranke bi morala Slovenija sprejeti le toliko beguncev kot jih lahko “glede na velikost in gostoto poselitve, delovna mesta in socialni proračun.” V stranki se za namene hitrejših azilnih postopkov zavzemajo za hitrejše in fleksibilnejše vročanje, prijave na vnaprej natisnjenih obrazcih po elektronski poti in z elektronskim preverjanjem identitete. Ravno tako v SDS vztrajajo, da se ograja na meji ohrani do vstopa Hrvaške v schengen.
Gibanje svoboda za napredek pri sprejemanju pakta o migracijah in azilu
V Gibanju Svoboda izpostavljajo, da Slovenija lahko solidarno pomaga s premeščanjem beguncev po svojih zmožnostih, ki so skromnejše od sprejetja 200 tisoč beguncev v državo. Po mnenju GS mora Slovenija “vsem, ki so se zatekli v Slovenijo, podeliti status brez omejevanja.” V stranki so se zavzeli za “napredek pri sprejemanju pakta o migracijah in azilu” ter umik bodeče žice z meje s Hrvaško. To bi nadomestili z videonadzorom in droni.
“Za begunce je najbolje, da ostanejo v prvi varni državi, t. j. Poljski, Slovaški, Madžarski, Rusiji in Belorusiji,” so prepričani v Domovinski ligi. V stranki menijo, da ima Slovenija možnost sprejeti največ 10 tisoč ukrajinskih beguncev. Ravno tako se zavzemajo za odpravo možnosti prošnje za azil vsem ilegalnim migrantom. Namesto azila. bi morali biti na mestu izgnani. Mejo s Hrvaško bi še dodatno zavarovali z nadgradnjo ograje, infrardečimi kamerami in senzorji gibanja.
V SD bi za namene reševanja “beguncev in drugih žrtev vojne” aktivirali tako EU kot Nato. “Odgovornost morajo na vseh nivojih države med seboj porazdeliti solidarno in na način, da se omogoči učinkovita integracija razseljenih oseb, kot tudi njihovo kasnejše vračanje.” Slovenija mora po njihovem mnenju pomagati po najboljših močeh. Glede azilne zakonodaje menijo, da je ključen dogovor med partnerskimi državami o sistemu prevzema beguncev, ostro pa nasprotujejo tudi ograji na meji. Želijo si več integracije.
Potrebno zavarovati zunanje meje EU
NSi trenutno ne bi omejeval števila ukrajinskih beguncev. “Slovenija lahko srednjeročno, solidarno pomaga vsem Ukrajincem, ki bodo pribežali pred vojno,” so prepričani. Glede azilnih postopkov menijo, da bi bilo potrebno ustanoviti sprejemne centre za migrante na zunanjih mejah EU in poskrbet iza boljše varovanje zunanjih meja EU. Zagovarjajo spoštovanje dublinske konvencije, ravno tako pa želijo spremeniti zakon o tujcih z namenom doseganja boljše integracije tujcev v slovensko družbo. Ograja na meji s Hrvaško po njihovem mnenju ostaja, od prišlekov pa pričakujejo, da v državo vstopijo zakonito in s potrebnimi dokumenti.
Pri LMŠ so se zavzeli za sprejetje toliko beguncev kolikor Slovenija zmore. Spotoma so okrcali vlado, ki naj bi begunce delila glede na to od kje prihajajo. Za namene pohitritve azilnih postopkov, bi morali po mnenju LMŠ okrepiti birokratski aparat, ravno tako pa si želijo odstranitve žice na meji.
V Naši deželi so prepričani, da mora Slovenija “absolutno ponuditi maksimalno zaščito vsem, saj je jasno, da so države EU za Ukrajino po mednarodnih konvencijah prva varna država.” V stranki razlikujejo med migranti in begunci, menijo pa da morajo biti azilni postopki učinkoviti in človeški, obenem pa zagotavljati da se neupravičene ali tiste, ki si želijo vrnitve vrnej nazaj v izvorno državo na dostojanstven način. Vprašanje ograje na meji prepuščajo domačinom, “V kolikor jih ovira pri življenju in delu, moramo poiskati druge rešitve,”
Levica bi odprla vrata za vse
Levica vztraja, da mora Slovenija odpreti svoja vrata vsem, ki bežijo pred vojno, gospodarskim in okoljskim opustošenjem ali drugimi razlogi, ki onemogočajo normalno življenje v izvorni državi “”ne glede na državljanstvo, raso, narodnost, materialni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.” Slvoenija po njihovem mnenju tudi n bi smela omejevati števila beguncev iz Ukrajine. Trenutna azilna zakonodaja se jim zdi “pretirano restriktivna in represivna”, želijo pa si takojšnjega dostopa do izobraževanja za migrante. So proti tehničnim oviram in žici na meji, ker menijo, da pozitivnih učinkov od tega ni.
