Na Danskem je danes v veljavo stopila prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih, ki jo je maja sprejel tamkajšnji parlament. Zakon, ki se ga je prijelo ime prepoved burke, vključuje tudi prepoved nošnje nikabov, balaklav, smučarskih mask, ki pokrivajo celoten obraz, obraznih mask in lažnih brad.
Na Danskem, ki šteje 5,7 milijona prebivalcev, naj bi si glede na poročilo iz leta 2010 popolnoma zakrivalo obraz okoli 200 žensk.
Uveljavitev prepovedi bodo danes spremljali tudi protesti, ki so med drugim napovedani v Koebenhavnu in mestu Aarhus, že ob sprejetju zakona pa so bili kritiki, med njimi Amnesty International, mnenja, da bo prepoved vodila v kriminalizacijo žensk zaradi izbire oblačila.
Podporniki prepovedi so na drugi strani poudarjali, da bo omogočila boljšo integracijo muslimanskih priseljencev v dansko družbo.
Kršilci zakona tvegajo denarno kazen v višini 1000 kron (134 evrov), če bodo kršitev ponavljali, pa bo kazen višja. Četrta kršitev in vse sledeče bodo posameznika stale 10.000 kron (1340 evrov), navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Protestniki si bodo na današnjih demonstracijah po pričakovanjih zakrili obraz, policija pa je sporočila, da jih ne bo kaznovala.
“Demonstracije se razume kot del svobode izražanja in svobode združevanja,” je za danski radio DR povedal predstavnik policije. Je pa dodal, da kazni tvegajo udeleženci protestov, ki bodo obraz imeli zakrit že na poti na demonstracije oz. ob odhodu z njih.
Prepoved sicer izključuje zaščitne maske, prav tako so izjema zimska oblačila, kot so rute in šali, ter pustne oz. karnevalske maske. To očitno povzroča nekaj zmede, saj je vodja danskega policijskega združenja Claus Oxfeldt komentiral, da smernice niso dovolj podrobno izdelane.
Predstavniki policijskega združenja in vodstva policije se bodo zato septembra sešli na sestanku, na katerem bodo ocenili, kako se je prepoved uveljavljala v prvem mesecu, je povedal.
Danska ni prva evropska država, ki se je odločila za tovrstno prepoved. Omejitve glede zakrivanja obraza v javnosti so med drugim uvedli v Avstriji, Belgiji in Franciji. V Sloveniji je to predlagala SDS, vendar je vladajoča večina to zavrnila z izgovorom, da bi to pomenil poseg v ustavno zagotovljene pravice muslimanov.
