Tihotapci ljudi so vse bolje organizirani in izbirajo vedno nevarnejše poti. Ostrejši nadzor na mejah pogosto poveča tveganje za begunce, tihotapci pa po drugi strani s tem več zaslužijo, kaže prva globalna študija o migrantih, ki jo je danes na Dunaju objavil Urad ZN za droge in kriminal (UNODC).
Kot navaja študija, so leta 2016 pretihotapili najmanj 2,5 milijona migrantov. Tihotapljenje migrantov so zabeležili po vsem svetu, tihotapci pa so s tem zaslužili sedem milijard dolarjev (skoraj šest milijard evrov), kar je toliko, kot so tega leta ZDA in EU skupaj porabile za humanitarno pomoč v svetu.
Študija opisuje 30 glavnih poti za tihotapljenje migrantov in ugotavlja, da je povpraševanje po tihotapcih še posebno visoko med begunci, ki na ta način skušajo priti na varen cilj. V številnih begunskih tokovih je veliko otrok brez spremstva ali so ločeni od družine, zaradi česar so še ranljivejši, da postanejo žrtve prevar in zlorab tihotapcev in drugih. Leta 2016 je v Evropo prišlo 34.000 mladoletnikov brez spremstva ali družine.
Čez Sredozemsko morje so leta 2016 pretihotapili okoli 375.000 migrantov, s čimer je Sredozemlje ena najpomembnejših tihotapskih poti na svetu. Približno enako število beguncev je tega leta tihotapcem plačalo za pot iz zahodne v severno Afriko. Številni bežijo tudi iz Srednje Amerike, južnih delov Azije ter posameznih držav, kot sta Somalija in Eritreja. Med najpriljubljenejšimi cilji so Evropa ter Severna in Južna Amerika.
Vzdolž večine tihotapskih poti so zabeležili sistematične poboje migrantov. Ti so ranljivi tudi za druge oblike kriminala, kot so nasilje, posilstvo, ugrabitev, izsiljevanje in trgovina z ljudmi.
K tihotapljenju pogosto spadajo organizacija lažnih porok ali fiktivne zaposlitve, ponarejanje dokumentov in podkupovanje uradnikov. Zaradi tega so tihotapske mreže na več ravneh vpletene v korupcijo, ugotavlja študija.
Preučujejo se tudi povezave med tihotapci ter migranti, in kot kaže, so manjši tihotapci najpogosteje vezani na območje, kjer delujejo, ali pa so narodnostno ali jezikovno povezani s tistimi, ki jih tihotapijo. Nekateri od tistih, ki so jih pretihotapili, kasneje sami postanejo tihotapci.
Študija opozarja, da bi možnosti za tihotapce zmanjšali, če bi bilo v državah izvora migrantov in begunskih centrih več priložnosti za zakonite migracije. Povpraševanje po tihotapcih pa bi zmanjšali z osveščanjem ljudi o nevarnostih tihotapljenja.
