Včeraj zvečer je tržaška policija obravnavala rop in fizični napad s hladnim orožjem. Napadalca sta bila Pakistanca, S.C.M. rojen leta 1999 in M.N. rojen leta 1997, svojo žrtev prav tako Pakistanca, sta najprej oropala, nato pa ga še zabodla.
Poškodovanega so morali reševalci odpeljati v tržaško bolnišnico, policija je napadalca že aretirala.
Stare navade tudi v novem okolju
Migranti naj bi iz vojnih območij bežali od človeka nevrednega životarjenja, v kar so nas od začetka begunske krize leta 2015 prepričevale humanitarne organizacije.
Vse več indicev pa je, da večina migrantov s seboj ne prinaša želje po vključitvi v boljše življenje, pač pa le išče bolj stimulativno okolje za svoje kriminalno življenje. Mnogi migranti v novem okolju tako hitro zapadejo v kriminalne aktivnosti, kot so ropi, napadi, preprodaja prepovedanih drog in druge aktivnosti, ki še dodatno obremenjujejo državne policije.
Migranti obračunavajo med seboj
Zaradi budnosti italijanske policije in vojske v mestu, migranti ne napadajo lokalnega prebivalstva, pač pa obračunavajo med seboj. Tako je v včeraj zvečer na trgu Oberdan prišlo do verbalnega spora med Pakistancema. Najprej so letele besede, nato udarci, na koncu pa je S.C.M. s hladnim orožjem napadel sonarodnjaka. Za nameček mu je ukradel še denarnico z 200 € gotovine in dokumenti, nato pa sta s pajdašem pobegnila.
Ob prihodu policistov in reševalcev na kraj dogodka, so poškodovanega migranta reševalci najprej odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so mu oskrbeli rane, policija pa je izsledila oba napadalca v bližnjem azilnem domu.
Pisatelj Boris Pahor: Trg Oberdan
Spomnimo. Leta 2006 je pri Slovenski matici izšel biografski roman legendarnega tržaškega pisatelja Boria Pahorja. Kratek opis romana: Na trgu Oberdan (ime nosi po iredentistu, poitalijančenem Slovencu) v Trstu se je zgodil ekstrakt slovenske usode pod italijanskim fašizmom. Boris Pahor si je knjigo zamislil kot zbirko spominskih fragmentov na dogodke in ljudi pred in po okupaciji in citatov njegovih sodobnikov, prijateljev, pisateljev in pesnikov, tujih avtorjev, ki dajejo zgodbi univerzalen okus.
Kot sam pravi, gre za žalostno popotovanje, otožnost je v zgodbah o požigu Narodnega doma, mučenju Slovencev, pljuvanju učiteljev v njihova usta, obešanju za kite iz las, fašističnih procesih že od leta 1930, spomini, najsi so bili to mladi “Črni bratje” ali izkušeni frančiškan pater Placido Cortese. Ali aktivistka Zora, do katere goji simpatije mladi Pahor. Je spomin na mnoge, tudi na Evelino, na Danico in Pina Tomažiča, slikarja Zorana Mušiča, hkrati pa razmislek o morali, identiteti in človeški moči oz. nemoči. Pri branju ne škodi kanček zgodovinskega predznanja…
Vir: primorska24.si
