1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Množične migracije v Evropo spet naraščajo

Piše: Andrej Sekulović

Migrantska kriza se nadaljuje že šesto leto. Najbolj obremenjeni sta Španija in Italija. Ob boljšem vremenu vse več aktivnosti tudi na balkanski poti. Močno obremenjena tudi Bosna in Hercegovina, kjer se migranti potikajo po ulicah in prebivajo v zapuščenih stavbah. Tudi v Sloveniji vsak dan novi primeri ilegalnih migrantov.

Migrantska kriza se nadaljuje tudi v letu 2021. Množične migracije v Evropo še naprej potekajo predvsem čez Sredozemlje po morju, ob lepšem in toplejšem spomladanskem vremenu pa je vse več gibanja tudi na balkanski poti, ki vodi v Slovenijo. Policijska poročila kažejo, da slovenski policisti vsak dan lovijo nezakonite migrante, ki se hočejo pretihotapiti v Slovenijo; včasih jim to preprečijo že na mejnih prehodih, velikokrat pa jih najdejo tudi v notranjosti države. Najbolj obremenjeni  ostajata Španija in Italija. Na obale teh dveh držav prispe po morski poti vsak dan več novih migrantov. V začetku marca je čez Sredozemsko morje v Evropo prispelo že 11.298 migrantov. Od tega kar 10.802 po morju. Največ teh prišlekov je zdaj v Italiji, kjer jih je bilo glede na podatke, zbrane 8. Marca, 5.692. Italija je, odkar je na oblasti leva migrantoljubska vlada, znova odprla svoje meje množicam iz tretjega sveta. V Španiji, kjer je na oblasti prav tako leva vlada, je 4.443 migrantov. V Grčiji jih je približno 900, manjše število pa jih je tudi na Cipru in Malti. Od držav na balkanski poti ostaja močno obremenjena Bosna in Hercegovina. Strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko ekonomske posledice epidemije kitajskega virusa povzročile še večji val migrantov v prihodnosti.

Migrantski trendi se zvišujejo v Italiji in Španiji, Grčija obsodila dva migranta zaradi požiga migrantskega taborišča

Največ migrantov pride v Italijo iz Tunizije in Slonokoščene obale. V letu 2018, ko je Matteo Salvini zasedel položaj notranjega ministra, so trendi v migracijah vidno upadli. Medtem ko jih je leta 2017 prispelo 117.153, je v letu 2018 to število upadlo na 23.037. Številke novih migrantov so ostale nizke tudi v letu 2019, ko jih je prispelo 11.471 v vsem letu. Potem ko je na oblast prišla leva vlada, pa so se začele številke znova višati. Leta 2020 jih je kljub splošni zdravstveni  krizi prispelo 34.134, kar je le za nekaj sto migrantov manj od tistih, ki so prispeli v prejšnjih dveh letih. Ta trend se očitno nadaljuje glede na to, da jih je v prvih dveh mesecih letos prišlo že krepko čez 5.000. S podobnimi trendi se sooča tudi Španija, saj je samo v januarja na njene obale prispelo trikrat več migrantov, kot jih je v istem obdobju prispelo leto prej. V Grčijo jih je za zdaj po podatkih, zbranih 8. marca, prispelo 908, vendar pa se ta država, v kateri so tudi večji migrantski kampi, že od začetka migrantske krize leta 2015 sooča z velikimi težavami zaradi množičnih migracij. Septembra prejšnje leto sta dva velika požara uničila migrantsko taborišče Moria na otoku Lezbos. Zaradi tega so se migranti potikali po otoku in spali kar na cestah. 10. marca letos pa je sodišče za požig največjega migrantskega kampa v Evropi obsodilo dva Afganistanca, ki sta bila v času požiga stara le sedemnajst let. Požari v grških centrih in taboriščih za migrante sicer niso nič novega; velikokrat jih zanetijo kar migranti sami, s čimer očitno kažejo svojo »hvaležnost« državi, ki jih je sprejela.

Povečanje števila migrantov tudi v Bosni in Hercegovini

Na balkanski poti ostaja močno obremenjena Bosna in Hercegovina. V Bihaću, glavnem mestu Unsko-sanskega kantona, je bil zaradi tega sestanek skupine za nadzor nad migrantsko krizo. Epidemiologi so na njem opozorili na poslabšano situacijo znotraj migrantskih taborišč. V času epidemije so migracije še toliko bolj problematične, saj migranti velikokrat širijo tudi bolezen COVID-19. Udeleženci sestanka pa so potrdili, da zaznavajo povišanje trendov oziroma večji priliv migrantov v ta del države. To povzroča nove težave za domačine, ki so se že v preteklosti soočali z migrantskim nasiljem, tatvinami in napadi, saj lahko migrantski centri v Unsko-sanskem kantonu sprejmejo samo 2.500 migrantov, zaradi česar mnogi med njimi nenadzorovano in po lastni volji tavajo okrog, spijo pa v zapuščenih stavbah in objektih. Minister za notranje zadeve Unsko-sanskega kantona Nermin Kljajić je ob tem opozoril: »Ta čas vsaj 1.500 migrantov tava po ulicah in se zadržuje v zapuščenih objektih. To je velik varnostni in zdravstveno-epidemiološki problem. Vsi migrantski kampi na našem območju so polni, nekateri že pokajo po šivih. V kampu Miral, ki je namenjen za 700 ljudi, jih je zdaj že 950.« Lokalne oblasti bodo zaradi povečanih migracij primorane v sodelovanju z notranjim ministrstvom izvajati strožji nadzor nad prihodom novih migrantov in nad oddajanjem zasebnih prostorov osebam, ki so prišle v državo nezakonito. Prav tako bo zaradi slabe epidemiološke slike močno omejeno gibanje migrantov v okoliških migrantskih centrih v Bihaću in Cazinu. V Bosni in Hercegovini naj bi bilo ta čas okoli 15.000 migrantov, ki hočejo nadaljevati pot v EU. V Srbiji, ki se prav tako sooča s težavami zaradi migrantske krize, pa naj bi jih bilo 8.000. Tako naj bi 23.00 migrantov čakalo na priložnost, da se odpravijo proti EU in s tem tudi proti Sloveniji.

Več migrantov opazili tudi v Sloveniji

Množične migracije in povišane trende novih migrantov pa je čutiti tudi v naši domovini. Dnevna policijska poročila so polna primerov ujetih nezakonitih migrantov tako na mejnih prehodih kot tudi v notranjosti države. Gre za migrante z balkanske poti, ki se večinoma prek Hrvaške skušajo pritihotapiti v našo deželo, velikokrat s pomočjo tihotapcev. Prvi konec tedna v marcu so tako na Primorskem policisti prestregli kar 38 migrantov. Ujeli so skupino desetih Afganistancev, prestregli kosovskega Albanca, ki je tihotapil pet ilegalnih migrantov iz Turčije, hkrati pa so v ločenih primerih ujeli še dvakrat po pet Turkov, osem Afganistancev, dva Iranca in dva Afganistanca ter osamljenega migranta iz Pakistana. Nekaj dni zatem so v Lendavi policisti prestregli 26 ilegalcev s Šrilanke. Veliko ilegalnih migrantov, ki se skrivajo v tovornjakih,  pa policisti ujamejo že na mejnih prehodih. V začetku marca so tako prestregli migrante iz Sirije, Pakistana in Afganistana, ki so se skrivali v podvozju vozil ali pa med tovorom. V Metliki so policisti v dveh osebnih avtomobilih ustavili dva Indijca s prebivališčem v Italiji, ki sta nezakonito prevažala štiri nezakonite migrante iz Indije in enega Pakistanca. V Ribnici so istega dne policisti ujeli tri ilegalne migrante iz Maroka in Alžirije. Vsega skupaj naj bi v prvih dveh mesecih policija obravnavala 597 ilegalnih migrantov. Od tega jih je 105 obravnavala samo v zadnjem tednu februarja. Prav tako so policisti prijeli tudi 24 tihotapcev migrantov. Ob toplejšem vremenu lahko pričakujemo še več migracij in nadaljevanje migrantske krize, ki je lahko usodna za Evropo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine