Piše: C. R.
V državah članicah Evropske unije so lani registrirali največ prosilcev za azil po begunski krizi leta 2016, ko je za mednarodno zaščito zaprosilo 1,2 milijona ljudi, navaja Agencija EU za azil (EUAA) v danes objavljenem letnem poročilu o trendih na področju azila. V članicah EU, na Norveškem in v Švici je za azil zaprosilo 1,14 milijona ljudi.
To je 18 odstotkov več kot v letu 2022 in največ v zadnjih sedmih letih. Tako kot v minulih letih je bilo tudi lani največ prosilcev iz Sirije in Afganistana, prvih 181.000, drugih pa 114.000. Iz Afganistana jih je bilo sicer manj kot leta 2022, iz Sirije pa kar 38 odstotkov več. Prvič jim tesno sledijo turški državljani, ki jih je lani za azil zaprosilo več kot sto tisoč, kar je 82 odstotkov več kot v letu 2022.
Rekordno je bilo tudi število Palestincev, in sicer več kot 11.000, kar je dve tretjini več kot leto pred tem. Večina jih je za azil zaprosila proti koncu minulega leta, večinoma v Grčiji.
Daleč največ prošenj so prosilci vložili v Nemčiji, in sicer več kot 330.000, kar je skoraj tretjina vseh. Sledijo Francija (167.000), Španija (162.000) in Italija (136.000). Ciper, ki ima 1,2 milijona prebivalcev, je z 12.000 prošnjami prejel največ prošenj glede na število prebivalcev, in sicer 12.741 na milijon prebivalcev.
Konec lanskega leta je bilo na prvi stopnji v obravnavi skupno 883.000 prošenj, kar je največ v zadnjih sedmih letih, navaja agencija.
V Sloveniji je lani prošnjo za azil po podatkih notranjega ministrstva vložilo 7261 prosilcev, odobrenih pa je bilo 129 prošenj.
V podatke pa ni vključenih 4,4 milijona ukrajinskih državljanov, ki so zaradi vojne v domovini dobili začasno zaščito v okviru druge klasifikacije. Glede na število prebivalcev je največ ukrajinskih beguncev sprejela Češka, sledijo Bolgarija, Estonija, Litva in Poljska.
