6.8 C
Ljubljana
četrtek, 6 maja, 2021

Koronavirus ušel izpod nadzora v Iranu in se širi tudi v Afriki! Bi se lahko pričel širiti tudi po migrantski balkanski poti?

Novi koronavirus je že ušel izpod nadzora v Iranu, kjer se je okužil celo namestnik ministra za zdravje, zdaj pa se je pričel širiti tudi v Afriki, kjer so prve primere že zabeležili v Egiptu, Aližiriji in v Nigeriji. V manj razvitih državah je širjenje okužb lahko manj nadzorovano, smrtnost pa zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe višja. Posebno skrb vzbujajo tudi množične in nezakonite migracije, ter veliko število beguncev, ki strnjeno bivajo v taboriščih v Turčiji. Z vprašanji smo se obrnili na strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta, ki je za spletni portal Nova24TV povedal, da ni podatkov, da bi virus razsajal med migranti, če pa bi do tega prišlo, se virus npr. po balkanski poti ne bi širil hitro. Problematična so tudi poročanja iz Turčije, da bodo ponovno pričeli spuščati migrante proti v Evropi in, če se Evropska unija ne bo uspela dogovoriti, bo to skupaj s koronavirusom predstavljalo velik varnostni izziv. Perne je komentiral tudi ukrepe Hrvaške, ki jih je bolj kot resen boj proti virusu dojema kot predstavo za javnost.

 

Število okuženih z novim koronavirusom strmo narašča, do petka opoldne je bilo po svetu zabeleženih že 83.715 okuženih in 2.859 mrtvih. Okužbe so zabeležili že v 56 različnih državah, skrb vzbujajoče pa je širjenje novega koronavirusa v države v razvoju s pomanjkljivo infrastrukturo in manj razvito zdravstveno oskrbo. Smrtnost je v takšnih državah po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije potencialno višja, prav tako pa se število okuženih ne zaznava in beleži tako natančno kot v razvitih državah. Za primerjavo, v Italiji so do petka opoldne zabeležili 655 okuženih in ob tem 17 mrtvih, v Iranu pa pri 245 okuženih že 26 mrtvih, med okuženimi pa je tudi tamkajšnji namestnik ministra za zdravje.

Število primerov narašča tudi v Afriki
Prve primere so pričeli beležiti tudi v Afriki, med drugim v Egiptu in Alžiriji, v petek zjutraj pa so prvi primer okužbe z novim koronavirusom zabeležili tudi v Nigeriji. Kot poroča AFP, gre za primer italijanskega državljana, ki se je v Lagos vrnil 25. februarja. Po navedbah zveznega ministrstva za zdravje je pacient stabilen in ne izkazuje resnejših simptomov.

Bodo migracije dodatno spodbudile širjenje novega koronavirusa?
Glede na to, da v Evropo že dalj časa nenadzorovano in nezakonito prihajajo množice migrantov iz Afrike in iz Bližnjega Vzhoda, je širjenje novega koronavirusa skrb vzbujajoče. Za komentar v zvezi s tem smo prosili strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki je za spletni portal Nova24TV uvodoma povedal: “Najbolj problematičen je Iran. Iz Irana prihaja kar nekaj migrantov v Turčijo, potem pa po balkanski migrantski poti naprej proti Evropi. V Turčiji, ki je stična točka migrantov in je že 4 milijone beguncev, je Irancev sicer manjši delež, večina beguncev tam je iz Sirije.” Po njegovih besedah je problematično, da lahko samo nekaj ljudi, ki se zadržujejo v teh migrantskih centrih ali pa z migranti, prenese virus tudi med migranti: “Podatkov o tem, da bi virus iz Irana že prišel v turška migrantska taborišča, za zdaj ni. Problem je, da migranti, sploh v tem času, živijo strnjeno v taboriščih in imajo številna prehladna obolenja in gripi podobna obolenja. Tudi, če bi bil virus že močno razširjen, bi ga bilo težko opaziti. Če virus še ni močno razširjen, bi ga bilo težko opaziti, ker je zdravstvena oskrba migrantov v Turčiji osnovna. Ne gre za tak zdravstveni sistem, kot ga imamo pri nas ali drugje v Evropi.”

Virus bi se po balkanski poti širil počasi, trenutno pa ni podatkov, da bi bil virus že prisoten med migranti
Če bi se virus pojavil v Turčiji, bi potem lahko z migranti potoval tudi naprej po balkanski poti. Po Pernetovih besedah morebitno širjenje novega koronavirusa po balkanski poti ne bi bilo eksplozivno: “Tudi, če nekdo, ki je boln gre naprej, nato počaka in virus se tako ne bi po celi poti razširil v nekaj dneh, pač pa bi širitev potekala počasi, tako, da bi jo lahko zaznali. To je dejavnik, ki v dani situaciji nekoliko pomirja. Dejstvo je, da je v evropskih državah, kjer je vrhunsko razvit sistem, veliko pacientov v mlajših ali srednjih letih, ki mirno preboli virus kot manjši prehlad in niti ne potrebujejo zdravniške pomoči. Ti ljudje so sicer prenašalci in že v zahodnih državah tega ne zaznavamo, kar pa bi bilo med migrantsko populacijo še težje.” Kot je še opozoril, trenutno ni nobenih podatkov, da bi virus razsajal v migrantskih taboriščih v Turčiji, Grčiji, Bolgariji, Srbiji ali v Bosni: “Ko bodo ti podatki prišli, jih je potrebno zelo resno vzeti in biti bolj pozoren, v zdravstvenem smislu, pri ravnanju z migranti, ki prihajajo v Slovenijo.”

Nevarnost koronavirusa in na novo odprtega migrantskega vprašanja bi skupaj predstavljali velik varnosnti izziv
V Turčiji so se prav v tem času začele širiti novice, da naj bi turške oblasti odprle mejo z Evropo. Več sto migrantov se je po poročanju turških medijev že napotilo na mejo z Grčijo. V provinco Edirne naj bi prišlo že skoraj 300 migrantov, večinoma iz Sirije, Irana, Iraka, Maroka in Pakistana, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan sicer že mesece grozi z odprtjem mej, kar kot zaskrbljujoče ocenjuje tudi Perne: “Kar se migracij tiče in Erdoganove napovedi odprtja mej zaradi konfliktov v Idlibu, bo po moji oceni Evropa sicer to poskušala preprečiti, a vprašanje je, če si bomo to uspeli izpogajati. Če ne, bomo imeli takoj pritisk na Grčijo in na Bolgarijo in migrantsko vprašanje se bo odprlo. Erdogan je zelo pragmatičen politik, tako da ne izključujem dogovora, a tudi nasprotno bi se lahko zgodilo. V tem primeru bi pa trčila v zraku viseča nevarnost koronavirusa in na novo odprtega migrantskega vprašanja, kar bi predstavljalo velik varnostni izziv.”

Hrvaške ukrepe Perne ocenjuje kot predstavo za javnost
Preneta smo vprašali tudi, ali bi bilo smiselno, da bi Slovenija ta trenutek zaprla meje ali pa poostrila nadzor na mejah. Uvodoma Perne kot primer navede Švico, ki ima približno 18 tisoč dnevnih italijanskih migrantov, ki prihajajo v njihov kanton Ticino na delo, a je enostavno ocenila, da zaprtje meja ne pride v poštev, ker to ne bi rešilo situacije, bi pa povzročilo veliko gospodarsko škodo Švici: “Prvi primeri v Švici so dejansko Italijani, ki delajo v Švici, a raje so se osredotočili na odkrivanje primerov, kot pa na zapiranje meja. Zaprtje meja ne bi popolnoma preprečilo stikov med ljudmi, vzpostavljen bi bil nek nadzor, a točno vemo, da človek tudi na začetku okužbe na testih ni identificiran.”

Perne tako meni, da zaprtje meje ne bi pripomoglo k zajezitvi virusa: “Hrvati so postavili nekaj sanitarnih kontejnerjev na nekaj mejnih prehodov in se znašajo nad tistimi, ki vstopajo. A vsak lahko reče, da je prišel iz Avstrije, namesto iz Italije, v dokumentih nikjer ne piše, kje je kdo bil. Mejo se da prečkati tudi prek maloobmejnih prehodov, kjer ni takšnega nadzora. Menim, da je hrvaško ravnanje bolj namenjeno predstavi za javnost, kot pa resničnemu boju proti virusu.”

Zadnje novice

Sorodne vsebine