Piše: Moja Dolenjska
Gradnja hitre ceste Novo mesto – vzhod z mostom preko reke Krke do Osredka se ne premika nikamur. Stvari mirujejo tudi na odsekih od Osredka do Malin. Prav nič se ne premika niti na odseku Škofljica – Kočevje. Čeprav ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ponavlja, da je gradnja “absolutna prioriteta” te vlade, dejstva kažejo drugače.
Nič se ne premika, vse je v skladu z (za)obljubami zdajšnjih političnih veljakov Glasu ljudstva iz aprila 2022: Da bodo izvedli moratorij na širjenje cestne infrastrukture. To so jim z oslovske klopi obljubili v Levici, Gibanju Svoboda, stranki DeSUS in celo stranki Vesna, ki jo trenutno zastopa kočevski župan Vladimir Prebilič.
Od avtoceste do Osredka gradnjo blokira civilna iniciativa pod vodstvom upravne inšpektorice
Pododsek Novo mesto vzhod–Osredek, ki predstavlja prvi dve etapi odseka 1 hitre ceste med Novim mesto vzhod do Osredka, s povezovalno cesto do Revoza (skupno 5 kilometrov z mostom preko Krke), je še vedno v fazi priprave zaradi vložene tožbe na izdano gradbeno dovoljenje. Do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja ni mogoče pričeti z gradnjo hitre ceste.
Tako so nam odgovorili iz Družbe za avtoceste RS (Dars). Tožbo na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo hitre ceste z mostom preko reke Krke v Novem mestu je Civilna iniciativa (CI) 3. razvojna os – jug za gradnjo vložila sredi avgusta 2023, tokrat že drugič.
CI s tem preprečuje začetek gradnje, CI vodi Mateja Jaklič iz Novega mesta, ki je v času t. i. upiranja gradnji hitre ceste postala upravna inšpektorica Inšpektorata za javni sektor, ki deluje v okviru ministrstva za javno upravo.
Upravno sodišče Ljubljana smo zato vprašali, v kateri fazi je tožba. Odgovorili so nam: “Upravno sodišče Ljubljana: zadeva I U 1162/2023 je v fazi izmenjave vlog med strankami; kdaj bo prišla na vrsto za reševanje, trenutno še ni mogoče napovedati.”
V nadaljevanju so pojasnili, da je sodišče “v letu 2023 približno 56,8 % upravnih zadev rešilo v roku 21 mesecev, ostalih 43,2 % pa v več kot v 21 mesecih. Povprečno trajanje postopka na Upravnem sodišču v letu 2023 pa je znašalo 18,2 meseca.”
Upoštevajoč statistiko slednje pomeni, da bodo Dolenjci in Belokranjci na začetek gradnje hitre ceste od avtoceste Novo mesto vzhod do Osredka in dalje predvidoma čakali še najmanj do jeseni 2025.
Do takrat pa se bodo Novomeščani še naprej dušili v prometnem kaosu ob vsaki prometni konici, Belokranjci in ostali uporabniki, vključno z vozniki tovornih vozil, pa bodo še dolgo vozili po ozki in vijugasti cesti prek Gorjancev.
Kako pa je z izvedbo 3. in 4. etape – od Osredka do Malin?
Iz Darsa so nam odgovorili, da je za pododsek od Osredka do Malin, ki predstavlja 3. in 4. etapo izvedbe tega odseka, izdelana dokumentacija za gradbo dovoljenje (DGD) in dokumentacija za presojo vplivov na okolje (PVO). 28. februarja 2023 je bila vložena zahteva za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja na ministrstvo za naravne vire in prostor. Prav tako je v izdelavi projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) ter pridobivanje zemljišč. Kot kaže, ministrstvo za naravne vire in prostor več kot leto dni gradbenega dovoljenja za gradnjo od Osredka v Novem mestu do Malin, vključno s predorom pod Gorjanci, ni uspelo izdati.
V Darsu še pojasnjujejo, da “priprave na gradnjo intenzivno potekajo tudi na projektu cestne povezave med Malinami in mednarodnim mejnim prehodom (MMP) Metlika”, kjer je država leta 2021 prenesla investitorstvo z Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) na družbo Dars. Kako je s tem, v Darsu niso več pojasnili.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je prejšnji teden v državnem zboru poudarjala, da je gradnja 3. razvojne osi Novo mesto – vzhod “absolutna prioriteta” te vlade. Dejstva pa kažejo, da temu še zdaleč ni tako.
Kako pa 3.a razvojna os Škofljica – Kočevje in dalje?
Ne samo, da se glede na odgovor Darsa nič ne premika na odseku od Novega mesta do Bele krajine in dalje proti Metliki, vse stoji tudi pri 3.a razvojni osi Škofljica – Kočevje. Po že večkrat objavljenih podatkih je Bratuškova županom v zaprtih krogih že kmalu po nastopu te vlade povedala, da gradnje te hitre ceste v tem mandatu ne bo. Zato čudi, da so župani glede tega potihnili. O 3.a razvojni osi ne govori nič niti kočevski župan Vladimir Prebilič, ki očitno želi reševati vse druge težave, samo te ne.
Vse skupaj je sicer tudi v skladu z obljubami vladne koalicije (Svoboda, SD in Levica), ki so jo tik pred volitvami v Ljubljani dali t. i. Glasu ljudstva, ki so od njih zahtevali moratorij na širjenje cestne infrastrukture (Glas ljudstva). Za moratorij so glasovali v strankah Levica, Gibanje Svoboda, DeSUS in Vesna. SD sicer ni dvignila loparčka z besedo ZA, so pa šli nato v koalicijo in s tem podprli tudi moratorij. O tem tudi vneto molčijo.
In zdaj prav na listi stranke Vesna za evropske volitve kot nosilec kandidira Vladimir Prebilič.
