Piše: C. R.
Pred 10 leti, 15. decembra 2011, je Vlada RS sprejela Uredbo o Krajinskem parku Radensko polje, s katerim je bilo zavarovano 15 km2 veliko območje jugovzhodno od Grosuplja, imenovano Krajinski park Radensko polje. Ustanovitev zavarovanega območja omogoča ohranjanje kraškega polja in njegovih geomorfoloških in hidroloških značilnosti, številnih naravnih vrednot, posebna varstvena območja – območja Natura 2000, ekološko pomembna območja, biotsko raznovrstnost, ugodno stanje ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihove habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju ter krajinsko pestrost širšega območja Radenskega polja.
Temeljna namena zavarovanja sta poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo območja. V to se vključuje tudi spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjšanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranitev kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka.
Manjša prepoznavnost Krajinskega parka Radensko polje lahko za park in naravo v njem predstavlja tudi prednost. Zavarovano območje tako že vrsto let ohranja značilnosti, ki so bile v letu 2011 povod za ustanovitev parka. Takrat sta tako občina kot država prepoznali veliko vrednost narave na območju današnjega Krajinskega parka Radensko polje. Tako je vlada s sprejemom Uredbe o Krajinskem parku Radensko polje decembra 2011 zavarovala območje Krajinskega parka Radensko polje, kmalu za tem, februarja 2012, je območje zavaroval še Občinski svet Občine Grosuplje s sprejemom Odloka o Krajinskem parku Radensko polje. Krajinski park Radensko polje je tako prvo širše zavarovano območje narave v Sloveniji, ki sta ga s sprejemom istega besedila zavarovala tako občina kot država. Za izvajanje javne službe upravljanja krajinskega parka sta ustanovitelja soglašala, da to nalogo opravlja Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje,« ki ga je ustanovila Občina Grosuplje. Znotraj Turizma Grosuplje od 1. septembra 2019 dalje deluje Organizacijska enota Krajinski park Radensko polje, ki je odgovoren za upravljanje zavarovanega območja.
Ključne aktivnosti MOP pri izvajanju javne službe ohranjanja narave v letu 2021
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) letno za upravljanje zavarovanega območja krajinskega parka nameni večinski (dvotretjinski) delež financiranja, ostalo zagotovi Občina Grosuplje. V letošnjem letu je MOP zagotovil tudi dodatna sredstva za odkup 2,5 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč mokrotnih travnikov z namenom zagotavljanja ugodnega stanja biotske raznovrstnosti oziroma revitalizacije območja.
Ključne prioritetne naloge, ki jih je zavod izvedel v letu 2021 so bile osredotočene na izvajanje ukrepov varstva na zavarovanem območju – posebno pozornost je bila namenjena izvajanju ukrepov, načrtovanju in poročanju iz programa upravljanja Natura 2000 za obdobje 2015-2020, spremljanju stanja narave, biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot na zavarovanem območju, sodelovanju pri izvajanju in izvajanje ukrepov varstva sestavin biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, aktivnemu sodelovanje pri pripravi novega Progama upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2021-2027, začetnim pripravam predloga načrta upravljanja in izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Obletnice letos praznuje več parkov
Letos različne obletnice obeležuje še nekaj parkov – Triglavski narodni park (60. obletnica), Kozjanski regijski park (40. obletnica), Regijski park Škocjanske jame (25. obletnica) in Krajinski park Sečoveljske soline (20. obletnica ustanovitve). Istega leta kot ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje je nastala tudi Skupnosti naravnih parkov Slovenije, ki danes združuje petnajst upravljavcev zavarovanih območij Slovenije. Zavarovana območja tako niso ločene enote, ampak jih združuje isti cilj – ohranjanje narave ter zagotavljanje ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave in kulturnega izročila ter na drugi strani različnimi dejavnostmi znotraj zavarovanih območij.
