Češki premier Andrej Babiš je predlagal, da bi pisatelju Milanu Kunderi vrnili češko državljanstvo, ki mu ga je komunistični režim odvzel pred skoraj 40 leti. Avtorja nekaterih najbolj cenjenih literarnih del 20. stoletja, kot je roman Neznosna lahkotnost bivanja, so leta 1950 izključili iz partije. Pozneje se je preselil v Francijo.
Iz partije so Kundero izključili zaradi “protikomunističnih aktivnosti”. Postal je osovražena figura tedanje oblasti, posledično je leta 1975 odšel v Francijo in dve leti pozneje pridobil tamkajšnje državljanstvo. Njegova dela, od omenjenega romana do Knjige smeha in pozabe, so bila v njegovi domovini prepovedana vse do poznih 80. let.
V tem tednu pa se je po poročanju britanskega Guardiana s pisateljem in njegovo ženo srečal češki predsednik vlade, ki se je v Parizu udeležil slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne.
Kot je Babiš objavil na svojem Facebook profilu, se je z njim pogovarjal tri ure. “Bilo mi je v veliko čast,” je zapisal in Kundero, ki bo prihodnje leto dopolnil 90 let, pogosto pa ga omenjajo kot možnega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, opredelil za “legendo češke, francoske in svetovne literature”.
“Pogovor je vodila gospa Kundera, neverjetno energična gospa. Mislim, da si zaslužita češko državljanstvo, ki sta ga izgubila po emigraciji,” je zapisal Babiš. Pozneje je češki tiskovni agenciji CTK, kot jo je povzela francoska tiskovna agencija AFP, dodal še, da si “resnično zaslužita vrnitev državljanstva”.
Češki mediji so namignili, da se Kundera v odgovoru Babišu ni zavezal, premier pa je dodal, da je par izrazil upanje, da postopek ne bi zahteval preveč “papirologije”. Premier je Kundero povabil na obisk na Češko, kjer pisatelj po njegovih besedah ni bil 22 let.
V intervjuju za New York Times leta 1984 je Kundera, ki se izogiba pojavljanju v javnosti, dejal, da se mu zdi ideja o domu “nekaj zelo dvoumnega”. “Sprašujem se, ali ni naša predstava o domu na koncu iluzija, mit. Sprašujem se, ali nismo žrtve tega mita. Zanima me, ali niso naše ideje o koreninah preprosto fikcija, ki se je oklepamo,” je dejal romanopisec in dodal, da se je moral, ko se je izselil, odločiti, ali bo živel “kot emigrant v Franciji ali kot običajen človek, ki piše knjige”.
“Ali svoje življenje v Franciji pojmujem kot nadomestilo, nadomestno življenje in ne resnično življenje? Ali si pravim: ‘Tvoje resnično življenje je na Češkoslovaškem, med tvojimi starimi rojaki?’… Ali sprejemam svoje življenje v Franciji – tukaj, kjer dejansko sem – kot moje pravo življenje in ga poskušam polno živeti? Izbral sem Francijo,” je dejal Kundera, ki bo prihodnje leto praznoval devetdeset let, zato bodo morali z vrnitvijo državljanstva pohiteti. Kundera se sicer dobro pozna tudi z najbolj prevajanim sodobnim slovenskim pisateljem Dragom Jančarjem.
