Piše: C. R.
Prešernova nagrajenca za leto 2025 sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, je Dragica Čadež ena prvih vidnejših umetnic v povojnem času v slovenskem kulturnem prostoru, Živadinov pa že štiri desetletja ustvarja unikatni gledališki univerzum.
Dragica Čadež, ki je že od začetka 60. let 20. stoletja prisotna na umetnostnem prizorišču, je svojo prepoznavnost dobila predvsem v času geometričnega obdobja, ko je bila članica neformalne umetniške skupine Neokonstruktivisti. Takrat je izdelovala lesene objekte, ki delujejo tako, kot da bi se množično proizvajali s pomočjo matrice.
Živadinov že desetletja ustvarja unikatni gledališki univerzum, ki preči različna umetniška polja. Kot je spomnila Badovinac, je bil leta 1984 eden od soustanoviteljev gibanja Neue Slowenische Kunst. Njegovo Gledališče sester Scipion Nasice, ki je bilo ob skupinah Laibach in Irwin nosilni steber retroavantgardističnega gibanja, je s Krstom pod Triglavom leta 1986 postavilo enega najpomembnejših mejnikov v sodobnem gledališču in v sodobni umetnosti sploh.
Nika Autor v obdobju zadnjih treh let med drugim zasnovala samostojni razstavi Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili v +MSUM in Crvene šume v MSU Zagreb ter serijo eksperimentalnih filmov, je v utemeljitvi med drugim obrazložil član upravnega odbora Goran Milovanović.
Grupa Ee je v zadnjih letih delovanja z vztrajnim ukvarjanjem z naročniki na področju kulture uspela ustvariti poseben in zelo izrazit oblikovalski opus, ki ga odlikujejo izjemna inventivnost, sporočilna jasnost in obenem koherentnost, je povedal Milovanović.
Grom se je kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru, je dejal Matevž Luzar.
Iz letošnjega leta je esejistična zbirka Po vsej sili živ Nataše Kramberger, ki je tematsko nadaljevanje avtofikcijske esejistične pripovedi Primerljivi hektarji, je povedala Manca G. Renko.
Nina Rajić Kranjac je v obdobju zadnjih treh let na slovenskih odrih režirala tri prebojne uprizoritve: Zaprta študija. “New Constructive Ethics” Ivana Viripajeva v Prešernovem gledališču Kranj, Mrakijada po dramah Ivana Mraka v SNG Drama Ljubljana in Angele v Ameriki Tonyja Kushnerja v Slovenskem o mladinskem gledališču, je povedala Manca G. Renko.
Zornik je med drugim oblikoval zvočna okolja za dokumentarce Cent’anni Maje Doroteje Prelog in Praslovan Slobodana Maksimovića, je še povedal Luzar.
