Z literarnim večerom in podelitvijo Schwentnerjeve nagrade se bo drevi začel Slovenski knjižni sejem (SKS), ki bo potekal v spletni obliki. Poleg sejemskega dela, na katerem se bo predstavilo 97 založb, bodo v 36. izdaji ponudili več kot 100 spletnih dogodkov, od katerih jih bodo 14 prenašali ob določenem času.
Sejem bo ob 18. uri uvedla otvoritvena prireditev v obliki literarnega večera z literati Barbaro Korun, Borutom Gombačem, Markom Levačićem in Nušo Ilovar, otvoritveni nagovor pa bo imel pesnik Niko Grafenauer, ki mu bodo ob 80. rojstnem dnevu dan pozneje pripravili še posebno prireditev.
Mesto v gosteh je letos Novo mesto, častna gostja pa Španija. Tako bodo med drugim prek spleta gostili španska književnika Olgo Novo in Juana Bonilla, ki sta oba pred kratkim prejela špansko državno nagrado v kategorijah poezije in proze. Založba Družina pa bo prek spleta gostila katalonsko pisateljico Pilar Rahola.
Na sejmu bodo poleg Schwentnerjeve nagrade podelili še veliko nagrado SKS – knjiga leta in nagrado za najboljši literarni prvenec SKS, Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa bo na sejmu Lari Unuk podelilo nagrado Radojke Vrančič.
Osrednji del bo predstavljalo sejemsko dogajanje, ki bo potekalo v duhu časa oz. epidemije pod sloganom Narazen, a vendarle skupaj. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS bo v sodelovanju s Cankarjevim domom ponudila spletno razstavišče, nakupovanje knjig in pestro spremljevalno dogajanje s spletnimi dogodki za splošno in strokovno javnost.
Virtualna platforma bo prodajna in programska, razstavljavci se bodo lahko predstavili v e-katalogu, kjer bodo predstavljene sodelujoče založbe in na koledarju virtualnih dogodkov. Likovna podoba letošnjega sejma je nastala na osnovi ilustracije Huiqin Wang iz slikanice Milana Dekleve o Almi M. Karlin.
SKS bo prvič potekal na spletu. Kot je za STA zapisal predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol, je koronakriza organizatorje prvič v 48 letni zgodovini SKS postavila pred vprašanje, kakšen knjižni sejem pripraviti. Tudi v luči tega, da je bilo kar nekaj sejmov po Evropi odpovedanih ali prestavljenih. Najprej so si želeli pripraviti hibridni sejem, kot preplet spletnih in živih dogodkov, s poslabšanjem epidemiološke situacije pa so vse sile usmerili v spletno izdajo.
“Nihče od nas organizatorjev in strokovnih služb našega partnerja, Cankarjevega doma, ni imel nikakršnih izkušenj s spletnimi sejmi. Platforme nismo imeli, kupiti se je ni dalo, imeli smo samo ogromno volje, da naredimo največji spletni sejem pri nas. Vzor sta nam bila Goeteborški in Frankfurtski sejem, ob vedenju, da je zadnji prejel šest milijonov evrov sredstev za razvoj digitalne platforme. Želeli smo več kot samo seznam povezav na posamezne založbe, želeli smo sejem s spremljevalnim programom, z otvoritvijo, podelitvami nagrad, pogovori, tujimi gosti, vrhunskimi domačimi literati,” je dejal Kafol. Trud je obrodil sadove in tako bo v sklopu sejma na posebnem YouTube kanalu mogoče spremljati več kot 100 dogodkov, ki jih je pripravilo 97 založb.
In kakšno misel Kafol v koronačasu namenja celotni knjižni branži? “Iz krize lahko izidemo samo skupaj. Časi za založniško in knjigotrško panogo so morda najtežji v zadnjih 50 letih. Knjigarne so bile 50 dni zaprte in so spet. 600 knjigark in knjigarjev je na čakanju. Spletna prodaja postaja vse pomembnejša, ne more pa nadomestiti izpada prihodkov. V prvem, spomladanskem valu epidemije, je panoga izgubila 2,5 milijona evrov, približno 160.000 knjig manj je bilo prodanih. Samo s sodelovanjem in povezovanjem, skupnimi projekti, smo lahko močnejši,” je menil.
Nekaj knjižnih sejmov je že uspešno prestalo spletno izvedbo. Kafol je omenil, da je prodaja na nedavno zaključenem hrvaškem sejmu Interliber, ki je ponudil zgolj prodajni del, brez spremljevalnih dogodkov in ob odprtih knjigarnah, presegla vsa pričakovanja: “Nekateri govorijo o revolucionarnem dogodku. Založbe so prodale od tretjine do polovice ‘žive’ prodaje.”
Kafol je za STA še zapisal, da na e-SKS pričakujejo vsaj toliko obiskovalcev, kot na sejmu v živo, dosegli pa naj bi od 20-30 odstotkov “žive” prodaje, “kar bi bil glede nato, da sejemskih stroškov sodelujoči skoraj nimajo, lep rezultat”. Sicer bodo uspeh sejma ugotavljali po njegovem zaključku, saj nimajo primerjav z minulimi izdajami.
Je pa Kafol izpostavil dve pomembni razliki s hrvaškimi sosedi: “Cenovna politika naših založb je bolj konservativna, popusti so manjši, naši mediji pa so mnogo manj naklonjeni spremljanju knjižnega sejma in dogajanja v panogi nasploh. Zavedati se moramo, da ustvarjanje pozitivnega vzdušja okoli sejma, pisanje o literarnih zvezdnikih, afericah, ozadjih,…pripomore k uspehu takih dogodkov in je dobro za vse. Za kupce, avtorje in založnike.”
