V znameniti pariški katedrali Notre-Dame so delavci danes začeli eno najbolj tveganih operacij v okviru obnove katedrale, ki je bila lani aprila poškodovana v uničujočem požaru. Začeli so odstranjevati staljene kovinske odre na strehi okoli stolpiča, ki se je zrušil v požaru.
Kovinske odre so postavili na strehi okoli stolpiča v okviru njegove obnove po požaru, ki je v katedrali izbruhnil 15. aprila lani. Požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok, s svincem prekrit leseni stolpič iz 19. stoletja.
Kovinski odri so se v požaru ukrivili in delno stalili, kar otežuje njihovo odstranjevanje. Vendar stroka svari, da struktura katedrale ne bo popolnoma varna, dokler jih ne bodo odstranili.
Okoli 40.000 cevi se je zaradi izredno visokih temperatur ob požaru stalilo v prepleten skupek, ki ga morajo odstraniti, ne da bi dodatno poškodovali apnenčastih zidov oziroma sten katedrale, ki podpirajo obokani gotski strop. Polovica staljenih odrov visi kakih 40 metrov nad tlemi cerkve.
Christophe Rousselot, generalni direktor dobrodelnega Sklada Notre-Dame, ki nadzira zbiranje donacij za obnovo katedrale, je izpostavil, da bodo čutili veliko olajšanje, ko bodo končali z odstranjevanjem staljenih odrov, saj bo s tem katedrala rešena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Deli stopljene kovine bi namreč lahko padli in oslabili stene katedrale. Odstranjevanje je označil kot izredno zapleteno in tvegano delo.
Teleskopsko dvigalo je danes delavce dvignilo do sredine strukture, da so še zadnjič ocenili razmere, z žerjavom pa so jim prinesli opremo. Kasneje ta teden bodo delavci, pripeti z varnostnimi pasovi na vrveh, začeli z odstranjevanjem delov staljene kovinske gmote. Pri delu se bosta izmenjavali dve skupini petih delavcev. Po napovedih Rousselota bi odstranjevanje cevi lahko trajalo vse poletje.
Okoli skoraj 40-tonske stopljene gmote so pred tem postavili mrežo novih zidarskih odrov, s katerimi so jo tudi stabilizirali, tako kot tudi občutljive stene te arhitekturne mojstrovine iz 13. stoletja.
Po odstranitvi stopljenih kovinskih cevi bodo postavili bolj trajno začasno streho, s katero želijo pred dežjem zavarovati dragocene umetnine. Šele takrat bodo lahko začeli z dejansko obnovo katedrale, navaja AFP.
Po ocenah nekaterih odgovornih jo bodo lahko začeli šele prihodnje leto, saj so pred njimi še številne naloge. Sprejeli tudi še niso odločitve, ali jo bodo obnovili v prvotno stanje ali pa bodo pri obnovi uporabili sodobne materiale.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob prvi obletnici požara ponovil, da bodo katedralo obnovili do leta 2024. Vendar pa je obnova upočasnjena zaradi vrste ovir, tudi prekinitve in omejitve del zaradi epidemije novega koronavirusa. Odstraniti so morali tudi delce več sto ton svinca, ki se je ob požaru stalil na strehi, kar je pomenilo nevarnost za zdravje okoliških prebivalcev.
Katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev, v osnovi je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja.
Po požaru so za njeno obnovo odprli sklad, v katerega je okoli 340.000 podjetij in posameznikov iz vsega sveta doniralo več kot 900 milijonov evrov. Vzrok požara še ni znan. Po ocenah tožilstva sta najverjetnejša vzroka slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.
