Piše: G. B.
Potem ko je nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti v video oddaji spletnega portala Domovina (9. februarja) skupaj s predsednikom upravnega odbora Jožefom Muhovičem komentiral dogajanje na osrednji državni proslavi in med drugim dejal, da so bile na odru tri “nekako zanemarjene osebe”, se je na njegove komentarje ostro odzval Boris A. Novak, ki je na oder pospremil Svetlano Makarovič.
Kot je razvidno iz korespondence, Boris A. Novak ni varčeval z besedami na račun nekdanjega ministra za kulturo. Objavljamo njegovo pismo:
Spoštovani kolega Vasko Simoniti, cenjene gospe in gospodje,
Vasko, zasledil sem, da si skupaj s prof. dr. Jožefom Muhovičem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada, na spletnem portalu Domovina sodeloval v oddaji Vroča tema, ki je bila posvečena letošnji podelitvi Prešernovih nagrad. Na vprašanje novinarja Luka Svetine o “provokaciji” Svetlane Makarovič, ki sva jo po že končani podelitvi letošnjih nagrad na oder Cankarjevega doma pospremila Jaša Jenull in jaz, si odgovoril:
“Na odru so bile tri nekoliko zanemarjene osebe in ena je nekaj povedala, česar se nihče več ne spomni, šlo je za odraz neke drznosti in predrznosti!”
To sporočilo Ti pošiljam kot nadaljevanje najine elektronske korespondence iz marca že daljnega leta 2014, ko so po padcu druge Janševe vlade pravosodni organi sprožili kazenski pregon zoper Tebe in teologa Štuheca zaradi kritičnih izjav. Oba sem takrat z javnimi izjavami in zahtevami za ustavitev kazenskih pregonov vzel v obrambo, čeprav se niti najmanj nisem strinjal z Vama.
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo hranim in tu navajam, si se mi takrat zahvalil, zdaj pa žal ugotavljam, da imaš zanemarjen spomin, kar je še posebej nerodno glede na Tvoj poklic zgodovinarja. Ta častitljiva stroka terja, da vsakih toliko časa pospraviš po svoji glavi.
Z opravičilom in z izrazi hvaležnosti mi tokrat prizanesi, ker jih boš očitno kmalu spet pozabil. V izogib splošni pozabi pa najino korespondenco, ki se je začela l. 2014 in se s tem sporočilom za vse večne čase končuje, pošiljam tudi tistim, ki jih zadeva, ter zainteresiranim medijem. Da se Tvoje nehvaležno gobezdanje ohrani v spominu. Kot podoba nespodobnosti.
V nasprotju s Tabo, kolega Vasko, premorem jaz spomin belih slonov. In neprimerno bolje pišem. Brzdaj se torej vsaj malo, zanemarjeno in zanemarljivo gobezdalo!
Vsem, ki Vam pošiljam to čudno in mučno, a nadvse povedno korespondenco, pa sem dolžan tudi resno pojasnilo, zakaj sem po koncu letošnje Prešernove proslave stal na odru Cankarjevega doma v podporo Svetlani Makarovič. Razloge boste našli v treh priloženih študijah o njeni baladni poeziji in pravljicah za otroke: “Baladni ritem usode: metametrične zmačilnosti balad Svetlane Makarovič na ozadju širšega mednarodnega izročila” (Jezik in slovstvo, l. LVI, 2011, št. 1-2), “Mrtvaški ples: balade Svetlane Makarovič” (spremna beseda k trojezičnemu slovensko-angleško-nemškemu izboru pesmi “Samost – Aloneness – Alleinsein”, Društvo slovenskih pisateljev, Litterae slovenicae, 2008) ter “Dobrota pravljic Svetlane Makarovič” (spremna beseda k izboru pravljic “Zlata mačja preja”, Mladinska knjiga, 2014).
Zato sem stal na odru Cankarjevega doma v podporo Svetlani Makarovič. Zato ker si je že zdavnaj zaslužila Prešernovo nagrado in ker je skrajni čas, da slovenska kultura in družba poravnata ta dolg veliki pesnici in umetnici.
Boris A. Novak
Objavljamo še odgovor Vaska Simonitija:
Spoštovani kolega Boris A. Novak,
moje mnenje, ki sem ga izrazil v zvezi z nastopom Svetlane Makarovič na letošnji Prešernovi proslavi, ostaja nespremenjeno. To mnenje nima nikakršne povezave z dogodkom iz leta 2014, ki ga omenjaš, in s katerim zamegljuješ bistvo problema. Ne sprenevedajmo se: Svetlana Makarovič v svojih javnih nastopih žali drugače misleče, iz nje bruhata sovraštvo in nestrpnost. Njene izjave in prostaški pamfleti niso odraz brezkompromisne kritike, pronicljive satire, sarkazma ali ironije, ampak odraz brutalnega in vulgarnega obračunavanja z vsemi, ki razmišljajo in čutijo drugače od nje.
S Prešernovo nagrado je bila Svetlana Makarovič nagrajena leta 2000 (mimogrede: dobro poznam z vsem spoštovanjem do njene poezije napisano utemeljitev nagrade), vse drugo so samo pesničine kaprice in nenehno opozarjanje nase. To, da je nekdo dober pesnik, še ne pomeni, da mu je vse dovoljeno. Z izrazom »nekoliko zanemarjene osebe« sem bolj kot na zunanjo podobo meril na zanemarjeno obzirnost in dostojnost treh nepovabljenih prišlekov na oder. Pesničin neolikan vdor na oder Cankarjevega doma, ki si ga podprl, je bilo eno samo izsiljevanje, egocentrično in nespodobno preusmerjanje pozornosti nase. Žal ta nastop ostaja madež na slovesnosti in kaže na nekulturen odnos do celotne proslave, še posebej pa do letošnjih Prešernovih nagrajencev.
Lepo Te pozdravljam,
Vasko Simoniti
