2.9 C
Ljubljana
sreda, 27 oktobra, 2021

Včeraj je preminil slovenski pesnik in pisatelj Jože Snoj

Piše: P. T. / STA

Iz družinskega kroga so sporočili, da je v 88. letu starosti v četrtek umrl pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj. Avtorjev literarni opus je prežet s problematiko državljanske vojne, ki ji je bil priča kot otrok, z religioznimi in eksistencialnimi vprašanji ter z erotično tematiko.

“Njegovo življenje se zrcali v avtobiografskih elementih tako njegove poezije kot proze,” je poudarila njegova hči Zarika Snoj Verbovšek ter obenem spomnila na obsežen prozni in pesniški opus za otroke in mladino ter številne nagrade, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Rodil se je 17. marca 1934 v Mariboru, kjer je preživel zgodnje otroštvo. Med vojno se je leta 1941 njegova družina najprej zatekla v Mokronog na Dolenjskem, leta 1943 pa v Ljubljano, kjer je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Zaposlen je bil kot novinar pri Delu, nato pa kot urednik na Državni založbi Slovenije.

Snoj je ustvaril večplastno podobo nemirnega 20. stoletja v luči razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino. Estetska in etična vprašanja je povezal v neločljivo celoto, pri čemer se je z umetniško govorico upiral nasilju ideologij in teptanju človečnosti ter priklicoval izvorno skrivnost življenja, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade.

Ob njegovi 80-letnici je pri založbi Miš izšla pesniška zbirka In cel boš, podoben otoku. V njej je zbranih 100 pesmi iz Snojevega obsežnega opusa 13 pesniških zbirk, objavljenih med letoma 1963 in 2008. Snoj je tedaj o naslovu dejal, da z njim ponazarja, “da je človek otok oziroma celota, ki se v neskončnosti oceanov mora boriti za obstanek”.

V Snojevem romanesknem opusu je prepričljiv umetniški odraz v nemirnem 20. stoletju našla človekova intima. Življenjska zgodba sodobnega človeka, ki se odvija na družbenem ozadju, je v ospredju pisateljevih zgodnjih romanov. Tudi v romanih iz zadnjega obdobja Gospod Pepi, Gospa in policaj in Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu se ukvarja s subjektovim spopadom s svetom, z izostrenim etičnim čutom izrisuje naravo zla, hkrati pa obuja vero v stvariteljsko in etično moč besede.

Med njegova pomembnejša esejistična dela sodijo Simbolizem Josipa Murna, Handkejev paradoks, Med besedo in Bogom ter Ubijanje zemlje, podpisuje pa tudi več del za otroke in mladino, med njimi Škorčka norčka, Lajno drajno, Stop za pesmico ter Pesmi za punčke in pobe.

Za svoje literarno ustvarjanje je prejel več nagrad, poleg obeh Prešernovih med drugim še Rožančevo, Jenkovo, Veronikino ter dvakrat Levstikovo nagrado.

Leta 2017 je pri založbi Litera izšel avtobiografski roman Re kapitulacije, v katerem med drugim razmišlja o svojem življenju in življenju svojih družinskih članov, razgrinja pa tudi široko mrežo sodobnikov iz različnih življenjskih obdobij, tako iz študentskih let na primerjalni književnosti, iz kasnejših časov novinarskega in uredniškega okolja ter iz krogov Nove revije, pri kateri je bil dejaven v času slovenskega osamosvajanja.

Letos pa je pri založbi KUD Logos izšel še njegov zadnji roman z naslovom Nadaljevanje prihodnjič: poem z brstiči eseja in aromo romana.

Zadnje novice

Sorodne vsebine