V soboto ob 20.10 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV. S klasičnim filologom dr. Branetom Senegačnikom bomo spregovorili o njegovem pesniškem ustvarjanju, kulturi in stanju v slovenski družbi.
Brane Senegačnik se rodil leta 1966 v Ljubljani. Doktoriral je iz klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen. Glavno področje njegovega znanstvenega raziskovanja je grška tragedija. Ukvarja se tudi z recepcijo antične poezije v sodobnem času in ontologijo poezije. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk. Naj jih naštejemo: Srčni grb, Na temnem pragu upa, Ptica iz črnih zvezd, Dvojni čas, Arie antiche, Tišine in Pogovori z nikomer.
Objavil je tudi tri knjige esejev o duhovnih problemih sodobne slovenske kulture. Najprej leta 1999 knjigo z naslovom V iskanju izgubljene mere, leta 2004 knjigo z naslovom Paralipomena poetica o poglavitnih literarnoteoretičnih in poetoloških vprašanjih in leta 2015 knjigo z naslovom Smrt lirike?. Njegova besedila so uglasbili nekateri najvidnejši predstavniki različnih generacij slovenskih skladateljev: na primer Lojze Lebič, Igor Štuhec in Damijan Močnik.
Izdal je tudi več knjig prevodov iz grške, rimske in renesančne književnosti, opremljenih s komentarji in spremnimi študijami: Ajshil, Sofokles, Evripides, Epiktet, Pindar, Giovanni Pico della Mirandola), prevaja tudi romantično (nemško) in sodobno hrvaško poezijo. Za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado. Pavle Rak je za srbski prevod njegove antologije z naslovom Tišina i druge pesme prejel nagrado Miloša N. Đurića za leto 2018. Dejaven je tudi kot publicist in književni urednik (zbirki Sidera in Sozvzedja pri založbi Družina). Bil je zadnji glavni urednik Nove revije.«
Kot družbeno angažirani intelektualec je kot član Odbora 2014 večkrat govoril tudi pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije v Ljubljani.
Našega tokratnega gosta bomo med drugim vprašali:
Gospod Senegačnik, nedavno ste pri Slovenski matici, v zbirki Mozaiki izdali svojo novo zbirko pesmi z naslovom Pogovori z nikomer. Za začetek pa bi vas vprašal, kdaj in zakaj ste začeli pisati poezijo?
Doslej ste, vključno z zadnjo, izdali sedem pesniških zbirk. Je mogoče skozi te pesniške zbirke ugotoviti, kako ste kot pesnik in človek dozorevali? Ste se pri tem po kom zgledovali?
Kot pesnik v svojem delu tematizirate tudi drugo svetovno vojno in povojno slovensko tragedijo. V vaši predzadnji zbirki Tišine (iz leta 2014) so to predvsem nekatere pesmi iz cikla Himne. Naj citiram začetek pesmi Tako so: »Tako so šli, tako so tu; tako ležijo v zemlji in nikjer, tako trohnijo v molku in povsod …« Verjetno je ob tem jasno, kaj ste želeli s tem povedati?
Kaj pa bi izpostavili oziroma poudarili pri vaši najnovejši pesniški zbirki Pogovori z nikomer?
No, mnogi danes menijo, da je poezija stvar preteklosti. Da je bila aktualna predvsem za časa Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Antona Aškerca,… Zakaj je po vašem mnenju (še) pomembna za kulturo v našem sodobnem času, v globaliziranem svetu za katerega je značilno krčenja časa in prostora? V svetu, kjer se vsem nekam mudi…
Našega tokratnega gosta pa bomo med drugim tudi vprašali, kako kot družbeno angažirani intelektualec vidi trenutno stanje v Sloveniji. Skratka, vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV, ki bo tokrat bolj pesniško obarvana. Vredno ogleda!