Brane Širca se predstavlja s projektom Brankomat, ki je del cikla “Denar”. Tega je zasnoval leta 2012 in ga v različnih oblikah že večkrat predstavil javnosti. Bankovce avtor skenira, poveča in s transfernim tiskom prenese na posebne podlage. Denar je natisnjen na napihljive vreče, ki so v svoji primarni funkciji namenjene zaščiti blaga med transportom. Praktično uporabnost tovorne embalaže avtor spreminja in ji nudi novo, ustvarjalno vrednost. Vzporedno pa odpira vprašanja globalnosti, globalne trgovine, prevoza blaga iz enega konca sveta na drugega. Ne zgolj denar, temveč tudi medij, ki Širci služi kot podlaga, ploskev za ustvarjanje, sta torej v projektu predstavljeni v luči hitrih globalnih sprememb.
Te spremembe danes niso zgolj hitre, so pravzaprav rapidne, viralne. V luči novega koronavirusa se Širca v umetniškem projektu Brankomat ukvarja z možnostjo prenašanja bolezni preko denarja. Fizično ročno opran in zdrgnjen denar sicer zaenkrat ni prenašalec najnovejšega koronavirusa. A kot so ugotovile študije, je denar lahko zelo umazan. Vsak dolar, ki preide z osebe na osebo, se navzame delčka okolja, iz katerega prihaja, in prenese bacile naprej. Seznam sledi, ki so jih našli na ameriških dolarjih, vključuje DNK hišnih ljubljenčkov, sledi drog ter bakterij in virusov, kaže študija iz leta 2017, opravljena v New Yorku. To sicer še ne pomeni, da je denar dejansko nevaren za naše zdravje; prenos bolezni, povezan z denarjem, še ni dokazan.
Druga globalna tema, ki se zrcali v seriji “Denar” pa je neenakopravnost. Avtor vas vabi, da začutile denar tako, kot ga čuti 1 % najbogatejših ljudi na svetu. V Brankomatu se lahko nadihate zraka, napolnjenega z vonjem denarja, občutite, kako je, če ga je v izobilju, začutite njegovo velikost, mogočnost, pomembnost. Ob širitvi koronavirusa je svoje misli o paniki, ki ga obdaja, strnil tudi slovenski filozof Slavoj Žižek in skoval termin “rasistična paranoja” ter opozoril na kolektivne fantazije o načinu prehranjevanja (živali) na Kitajskem. Ste opazili, da si ne upate več globoko zadihati, ko se srečate s kitajskimi in italijanskimi turisti? Si v Brankomatu upate dotakniti kitajskega juana? Vas zanima, če so evri prišli z letališča Marco Polo?
Morda torej denar še ni nevaren za naše zdravje neposredno, ob stiku. Že od nastanka denarja pa ogroža veliko večino prebivalstva, sploh najrevnejšega in tiste skupine brez mehanizmov moči. Širci zopet uspe skozi svoja dela nagovoriti aktualne politične teme in nas ozavestiti kot bitja v kapitalističnem ustroju, ki jim z najmočnejšim orožjem tega sveta, denarjem, vlada strah.
***
Brane Širca (1971) živi in ustvarja v Ljubljani, je član DLUL in ZDSLU ter je soustanovitelj in predsednik KUD VIČ ter soustanovitelj in vodja umetniške skupine S.K.U.P.. Redno razstavlja po Sloveniji in tujini, udeležuje se simpozijev in kolonij ter je prejemnik nekaterih priznanj in nagrad. Pri svojem ustvarjanju in delih uporablja različne pristope in materiale, raziskuje različne tehnike od kiparstva, grafike do slikanja. Zanimajo ga različni vidiki človeškega življenja (serija “žičniki”), prepričanj in vrednot. Posebno je občutljiv na sedanji položaj kapitalistične družbe in posledice za človeško življenje (serija “silhuete”). V seriji “denar” raziskuje mitično in čaščeno vlogo denarja, kjer pokaže moč kapitalizma, ki ga predstavlja denar, in raziskujeka, ko vpliva na naša življenja. Velikost umetniških del postavlja gledalca v podrejeni položaj, kjer se počuti malega in manjvrednega.
