V filmski industriji iz leta v leto vse bolj prevladuje trend dodeljevanja vlog tradicionalno evropskih likov nebelim igralcem. Takšen primer je tudi prihajajoči film »Come Away«, ki še nima slovenskega naslova. Film naj bi se začel predvajati v slovenskih kinematografih tega novembra in združuje dve priljubljeni otroški zgodbi, Petra Pana in Aličine dogodivščine v čudežni deželi. Prvo je napisal romanopisec James Barrie kot gledališko igro, druga pa je delo pisateljice Lewis Caroll. Kratek napovednik filma nam predstavi zgodbo v kateri sta Alica, preden se poda v čudežno deželo, in Peter, preden postane Peter Pan, brat in sestra. Šlo naj bi za fantazijsko dramo, v kateri naj bi omenjena lika pomagala svojim staršem preboleti smrt njunega starejšega brata.
Glede na to, da gre za zgodbi, ki sta postali del evropske popularne kulture in priljubljeno čtivo najmlajših Evropejcev, pa lahko opazimo v video napovedniku nekaj nenavadnega. Alica in bodoči Peter Pan sta očitno, v skladu s sodobnimi multikulturnimi trendi, doživela preobrazbo. Rojena sta beli materi, ki jo igra Angelina Jolie in črnemu očetu, ki ga igra David Oyelowo. Tako sta priljubljena junak in junakinja mladinske književnosti seveda postala temnopolta.
Takšen trend brisanja Evropejcev, ne le iz njihove lastne zgodovine, temveč tudi iz njihove kulture, mitov in zgodb, je v filmski in zabavni industriji prisoten že dalj časa. Tako je v filmski franšizi »Thor«, nordijski bog Heimdall, ki je bil znan tudi kot »svetel bog«, postal podsaharski Afričan. Enako velja za enega od legendarnih vitezov okrogle mize v filmu Arthur iz leta 2017. V filmski adaptaciji romana Charlesa Dickensa »David Copperfield« iz leta 2019 pa je vlogo glavnega junaka odigral indijski igralec Dev Patel. To je le nekaj primerov, ki kažejo na vse bolj pogosto zamenjavo Evropejcev z neevropejci v hollywoodskih filmih in nadaljevankah. Izbira igralcev za film »Come Away« pa je še toliko bolj nenavadna, saj naj bi se zgodba odvijala v viktorijanski Angliji 19. stoletja. V tistih časih, ko Angleži še niso poznali politično korektnega vsiljevanja multikulture, so bili mešani zakoni nekaj precej nevsakdanjega. Med visoko družbo, v katero naj bi spadala starša glavnih junakov, pa so bili nepredstavljivi.
Glede na to, da se od režiserjev filmskih adaptacij knjig pričakuje, da bodo skušali na veliko platno in televizijske zaslone čim bolj točno prenesti karakteristike glavnih junakov in zgodbe, se je treba vprašati, ali se za tem odstopanjem, ki se ga opravičuje kot umetniško svobodo, ne skriva kaj bolj zlonamernega. Eden izmed argumentov za takšne odločitve je, da zaradi večje gledanosti in posledično večjega dobička, filmski producenti, scenaristi in režiserji upoštevajo trenutno demografijo multikulturnega Zahoda in naraščanje nebelega prebivalstva. Vendar pa se moramo spomniti, da je ena izmed najbolj uspešnih filmskih adaptacij knjižnega dela, trilogija Gospodar Prstanov, ostala zvesta evropskim karakteristikam in duhu glavnih junakov in je kljub temu požela ogromen uspeh in množico oskarjev. Zato lahko sklepamo, da se za temi odločitvami ne skriva le želja po dobičku.
Zabavna industrija je danes v rokah kulturnih marksistov, ki jo izkoriščajo za širjenje lastnih ciljev in interesov. Zato želijo predvsem najmlajše prepričati, da je bila multikultura v Evropi od nekdaj prisotna in da jo morajo sprejeti odprtih rok. Sicer pa je trenutno pri Amazon studios v produkciji nova nadaljevanka »Gospodar prstanov« v kateri bo sodeč po igralski zasedbi igralo več nebelih igralcev, pred kratkim pa je prišlo na dan, da bodo v nadaljevanko najverjetneje vključeni tudi prizori spolnosti. J.R.R. Tolkien, avtor Gospodarja Prstanov in drugih del, na katerih bo temeljila ta nadaljevanka, se kot človek, ki je bil celo življenje katoliški tradicionalist s konservativnimi vrednotami, verjetno obrača v grobu, medtem ko zabavna industrija uničuje še eno velikih del zahodne književnosti.
