V torek, 23. oktobra 2018, je umrl pisatelj, esejist in prevajalec Alojz Rebula. Bil je eden največjih slovenskih pisateljev, prepričan kristjan in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejemnik več nagrad, predvsem pa klasični filolog in prevajalec Svetega pisma. Slovenski škofje so mu leta 2014, ob 90. letnici življenja, za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, podelili odličje sv. Cirila in Metoda, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.
Slovenski škofje izrekajo ženi Zori ter svojcem iskreno sožalje in se pokojnega ter njegove družine spominjajo v molitvi.
Ob izročitvi najvišjega odlikovanja Katoliške Cerkve v Sloveniji – odličja sv. Cirila in Metoda – so škofje v utemeljitvi zapisali, da »življenjsko delo Alojza Rebule v literarnem opusu združuje življenjsko realističen in filozofsko razmišljujoči slog, ki odpira aktualna verska vprašanja sodobnega krščanstva. Njegovo služenje Cerkvi preko pisane besede izhaja iz čudenja nad skrivnostjo Božjega učlovečenja, kar spremeni vsako literarno ali kolumnistično delo v pričevalski izdelek in besedilo veroizpovedi, credo. V svoji literarni izpovedi pisatelj izraža pristen življenjski utrip, ki ga preleta s svojim Bogoiskateljstvom ter hkrati s krščanskim upanjem premaguje človeško tragiko«.
Ob tej priložnosti so v utemeljitvi odličja izpostavili tudi, da Alojz Rebula »služenje slovenski besedi združuje s služenjem Cerkvi na Slovenskem, saj v svojih razpravah in romanih premišljuje o narodnostnih, ljubezenskih, umetniško-ustvarjalnih, moralnih in družbenih vprašanjih«. Posebej je izpostavljeno delo roman Nokturno za Primorsko, kjer je »na izviren in tenkočuten način vpeljal historično dogajanje okrog mučenca, kandidata za blaženega, duhovnika Filipa Terčelja. Enkraten lik tega primorskega celostnega humanista, ki je postavil v sredino svojega pastoralnega delovanja ljubezen do naroda in jezika, dobi pri Alojzu Rebuli novo razsežnost. Zahvaljujoč pisateljevemu delu pripoved namreč omogoča širšemu krogu ljudi, da pridejo v stik z žrtvijo treh totalitarizmov 20. stoletja, saj dogodki in opisi dobijo obliko literarnega bogoslužja«.
Sožalje ob smrti profesorja Rebule je izrazil tudi kardinal Franc Rode: “Končno je dobil odgovor, ta neugnani spraševalec, ta strastni radovednež, ta nepomirljivi vrtalec v skrivnost sveta in zgodovine, končno je dobil odgovor. Zdaj ve: vse je ljubezen. Na dnu vsega je nedoumljiva, prvotna, večna milina in ta je ljubezen. Ranljiva ljubezen, na videz nemočna pred zlom, a končno – zanj zdaj – zmagovita. Kaj je moralo biti zate, dragi prijatelj, srečanje s to ljubeznijo? Kako si osupel, kako si zavriskal, kako si s knežjo ponižnostjo pokleknil pred Jagnje in se mu poklonil: Patrem immensae maiestatis! In kaj si občutil, si zdržal? – Ko te je prižel na prsi in ti rekel: Moj si! Večno pri meni, zvesti, hrabri, ponižni in ponosni zastavonoša Besede. Večno v moji svetlobi, večno v slavi svetih.”
