15.2 C
Ljubljana
torek, 20 aprila, 2021

Sveti Miklavž ponoči obdaril otroke

Obeležujemo god sv. Miklavža. Po ljudskem izročilu je Miklavž ponoči obiskal otroke in jim pustil drobna darila. Dogajanje so sicer letos prilagodili epidemiološkim ukrepom. Nekatere občine so se odločile za okrnjen program, druge pa so sredstva namenile dobrodelnosti.

 

V Ajdovščini se je Miklavž letos preselil na splet ter otroke v soboto zvečer nagovoril prek družbenega omrežja. Enako so se odločili v Kranju.

Nekatere občine so se sicer odločile, da bodo sredstva, ki bi jih namenile predprazničnemu dogajanju, podarile v dobrodelne namene. Na novogoriški občini so Splošni bolnišnici Franca Derganca v Šempetru že donirali 5000 evrov za nakup medicinske opreme za zdravljenje covidnih bolnikov. Na Ptuju bodo sredstva za ognjemet in protokolarne namene namenili za obdarovanje ranljivih skupin, otrok, starejših in uporabnic varne hiše. Za dobrodelnost se je odločila tudi občina Gornja Radgona.

Življenjepis

Sv. Nikolaj je živel v 4. stoletju in je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Bil je sin edinec, saj njegova starša dolgo časa nista mogla imeti otrok. Starša sta bila odprta za reveže, sin Nikolaj (v grščini njegovo ime pomeni zmaga ljudstva) ju je v tem posnemal. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki odločili, da bodo za škofa izbrali tistega duhovnika, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To je bil ravno Nikolaj. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v zaporu. Leta 325 se je udeležil zgodovinskega cerkvenega zbora v Niceji. Vernikom je hotel biti zgled, zlasti v dobrodelnosti. Po izročilu je priskrbel primerno doto trem obubožanim dekletom, ki bi sicer zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Kmalu po smrti okrog leta 350 so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi dobrote je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah.

Sv. Nikolaj je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov vzhodne Cerkve. Njegov spomin so v carski Rusiji obeleževali z dvema praznikoma: 6. decembra, ko je spomin njegove smrti, in 9. maja, ko je spomin prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove relikvije in jih prenesli v Bari, kjer so shranjene še danes.

Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu priljubljenemu svetniku posvečenih največje število cerkva – okoli 200. Po mnogih cerkvah so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju. Ime Nikolaj je povsod, posebno pa v Rusiji, zelo pogosto (pri nas so poleg Nikolaja in Miklavža znane še druge oblike: Niko, Niki, Miko, Mikec, Milček – Nikolaja, Nika in Nikica).

Izročilo obdarovanja otrok

V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.

Zadnje novice

Sorodne vsebine