Piše: STA, C. R.
V Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 bodo drevi odprli razstavo Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta. Z izvirniki bo predstavljenih prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Zaradi občutljivosti gradiva bodo na ogled le dober mesec.
Kot je na vodstvu za novinarje pojasnila vodja razstavnega projekta Alenka Miškec, v okviru Unesca od leta 1992 obstaja program Spomin sveta, ki je namenjen predvsem predstavljanju pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. Pod dolgočasno besedo “dokumentarna” dediščina pa se po njenih besedah skrivajo zelo lepi dokumenti, v prvi vrsti besedilni – rokopisi, knjige, časopisi, letaki, korespondenca -, pa tudi nebesedilni dokumenti – risbe, zemljevidi, partiture, načrti, grafike v raznolikih medijih in na različnih nosilcih – ter avdiovizualna dela, filmi in fotografije.
Na seznam je trenutno vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata, med njimi so denimo mojstrovine Frederica Chopina, Gutenbergova knjiga (1445) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789. Slovenija ima skupaj s Poljsko in Rusijo trenutno vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski kodeks), besedilo iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši pisni dokument v slovanskem jeziku, napisan v cirilici. Del omenjenega kodeksa v Sloveniji hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).
Leta 2020 pa je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen Nacionalni odbor Spomin sveta. Njegova naloga je bila, da med slovensko dokumentarno dediščino izbere deset enot, ki so jih na nacionalno listo uvrstili dve leti pozneje. A, kot je poudarila Miškec, seznam ni zaključen, čez tri leta bo sledilo novih deset vpisov. Kot je še povedala, je vpisano gradivo raznoliko, poleg tega so se trudili, da so z izborom pokrili celotno območje Slovenije ter da so izbrali gradivo iz različnih časovnih obdobij.
Na listi prevladujejo dokumenti z upravno-pravnim ali verskim značajem, kot so Stiški rokopis in Dalmatinova Biblija, vendar so zajeta tudi druga področja, kot so botanika z najstarejšim herbarijem na Slovenskem – herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696 -, umetnost s Prešernovimi pesmimi in tarokom umetnika Borisa Kobeta in geografija s Coppovim kodeksom s serijo zemljevidov. Piranski kodeks De summa totius orbis iz 16. stoletja, delo znamenitega kartografa Pietra Coppa, Izolana beneškega rodu, avtorja številnih kartografskih mojstrovin sicer sodi v sam vrh svetovne kartografije.
Na listo so sicer umeščeni še serija listin Grofov Celjskih (1262-1456), korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz 2. polovice 16. stoletja, Ptujski mestni statut iz leta 1513 in knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto (1469-1800).
Na razstavi poleg Narodnega muzeja Slovenije z gradivom sodelujejo še Arhiv RS, NUK, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Frančiškanski samostan Novo mesto, Javni gospodarski zavod za protokolarne storitve RS, grad Brdo, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Prirodoslovni muzej Slovenije ter Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Razstava bo na ogled do 3. decembra.
