Piše: Lucija Kavčič
Slovensko manjšino v Videmski pokrajini v Italiji je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in se v prostorih SMO srečal s videmskimi predstavniki društev in organizacij, vključenih v SSO in SKGZ.
V prostorih Slovenskega multimedialnega okna (SMO) v Špetru so se zbrali predstavniki društev in organizacij iz Videmske pokrajine, ki so vključeni v krovni organizaciji Slovencev v Italiji – Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ). Z ministrom, ki ga je že pred tem sprejel župan občine Špeter Cesare Pinatto, so o stvarnosti in izzivih slovenske manjšine na tem območju govorili predstavniki Inštituta za slovensko kulturo, Združenja don Eugenio Blanchin, Zadruge Novi Matajur, Društva Srebrna kaplja, Središča Planika, Kulturnega društva Rečan – Aldo Klodič, Zadruge Dom, Glasbene matice, Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine – Slovenci po svetu, Društva Robida, Zavoda za slovensko izobraževanje, Zadruge Most, Kulturnega društva Ivan Trinko, Centra za kulturne raziskave, Planinske družine Benečije, Beneškega gledališča, videmskega pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev, tamkajšnje izpostave Kmečke zveze in predstavnika videmskih izpostav obeh krovnih organizacij – SSO in SKGZ. Posebej so se posvetili izzivom, s katerimi se sooča Večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič, ki je lansko leto zaznamovala 40-letnico in jo vodi ravnatelj Davide Clodig in jo v šestnajstih oddelkih vse do srednje šole obiskujejo otroci iz širšega območja Benečije. Na srečanju so dejali še, da bo ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje nekaj zares pozitivnega in koristnega, saj bo še okrepilo sodelovanje z matico. So pa vsi po vrsti zelo zaskrbljeni zaradi upadanja znanja slovenskega jezika, saj je znano, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem slovenske identitete. Slovenska manjšina na Videmskem vidi veliko dobrih priložnosti na področju turizma.
Rezija – idilična in odmaknjena
Na srečanju z ministrom v Reziji, ki ga je najprej sprejela županja občine Rezija Anna Micelli, so bili navzoči odborniki ter krajevni predstavniki slovenske manjšine Luigia Negro, Sandro Quaglia, Ivan Ciccone. Občina Rezija leži v idilični, a odmaknjeni pokrajini, zato si ves čas aktivno prizadevajo kljubovati sodobnim trendom upadanja prebivalstva ter veliko možnosti in priložnosti vidijo v turizmu in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Sicer pa v Reziji obiskovalci lahko marsikaj vidijo: na Rávanci je sedež Naravnega parka Julijskega predgorja, ki pomembno pripomore k dejavnostim v občini Rezija in se povezuje tudi s Triglavskim narodnim parkom. Tu je vse do 15. junija na ogled začasna razstava Legenda o zlatorogu, ki prikazuje zakulisje nastajanja istoimenskega animiranega filma. V Rezijanski Solbici pa je Muzej rezijanskih ljudi, s katerim upravlja Kulturno društvo Muzej Rezijanskih ljudi. Le to zbira, hrani in ohranja kulturno dediščino, pripravlja razstave in s tem tudi pomembno pripomore h krepitvi identitete rezijanske skupnosti. Posebno mesto v muzeju imajo v Sloveniji splošno znane in priljubljene rezijanske pravljice. Iz Rezije prihaja tudi ena najpomembnejših pravljičark Srednje Evrope svojega časa Tina Vajt. Muzej vsako leto obišče veliko število obiskovalcev, seveda tudi iz Slovenije. V Reziji je sicer samo petinpetdeset šoloobveznih otrok, vendar se v občini zavedajo, da je zelo pomembno, da ti otroci lahko hodijo v šolo v domačem kraju. Za Rezijane pa je zelo pomembno tudi povezovanje s slovenskimi občinami na drugi strani meje.
