Čebele in ostali opraševalci imajo pomembno vlogo pri proizvodnji hrane, zato je njihova ohranitev še posebej pomembna. Eden od ukrepov je prepoved rabe določenih pesticidov, pa tudi antibiotikov. Uporaba pesticidov ne ogroža le čebel, ampak tudi ljudi, je danes dejal generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je podprla pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel, podpira tudi naslednji korak – zaščito čebel na ravni EU. Tudi FAO si namreč želi, da se te živali zaščiti.
“Verjamem, da moramo začeti ta proces čim prej,” je v izjavi za medije v okviru mednarodne ministrske konference ob svetovnem dnevu čebel, 20. maju, na Brdu pri Kranju dejal Graziano da Silva.
Brez čebel in ostalih opraševalcev namreč ni zagotovljena proizvodnja hrane. “Ne samo čebele, v svetu, ki se sooča s podnebnimi spremembami, je treba ohraniti biotsko raznovrstnost,” je dodal. Tem ciljem po njegovih besedah med drugim grozijo pesticidi in krčenje gozdov, zaradi česar so ogrožene tudi druge živali.
Graziano da Silva tako podpira odločitev Evropske komisije, da prepove uporabo treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov (klotianidin, imidakloprid in tiametoksam). “To je prava pot,” je poudaril in ocenil, da bi morali biti bolj previdni tudi pri uporabi antibiotikov v kmetijstvu. “Uporabljati bi jih morali kurativno, ne pa preventivno,” je izpostavil.
Ob tem je poudaril tudi, da bi bilo treba pesticide in antibiotike uporabljati lokalno. FAO sicer po njegovih pojasnilih danes pri zaznavanju prizadetih območij uporablja drone, tako lahko rabo pesticidov oz. antibiotikov uporabimo na denimo enem kvadratnem metru zemlje, namesto da škropimo več hektarov zemlje.
Graziano da Silva je ocenil, da je glede na standarde Združenih narodov do razglasitve svetovnega dneva čebel prišlo zelo hitro. Generalna skupščina ZN ga je namreč s posebno resolucijo razglasila decembra lani, približno tri leta po dani pobudi Slovenije. Poudaril je, da je bila podpora slovenski pobudi, ki se je dotaknila vseh, na vseh ravneh soglasna.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan je medtem ocenil, da je boj proti lakoti očitno zadnja leta neuspešen. Po letu 2015 se število lačnih ljudi povečuje, trenutno je na svetu 815 milijonov ljudi lačnih. Gre za različne vzroke, med drugim za podnebne spremembe in nezmožnost proizvodnje hrane na vojnih območjih, pozablja pa se, da je tretjina hrane odvisna od opraševalcev, ki so pod izjemnim pritiskom.
“Če hočemo ljudem zagotoviti hrano, moramo razumeti, da skrb za opraševalce in skrb za biotsko raznovrstnost nista floskuli, niso velike besede, ampak naporna in včasih tudi draga dejanja, ki pa jih je potrebno izvajati,” je dejal.
Slovenija je prek sveta za čebelarstvo sprejela program zaščite in pomoči čebelam in opraševalcem in smo že v fazi, kako naše načrte predstaviti na svetu pristojnih ministrov v Evropi. Iniciative se združujejo in v praksi se premika, je dejal.
Zaključki, ki se danes sprejemajo, bodo državam, stroki, čebelarjem in drugim nalagali pomembna opravila, a ta je treba uresničiti, tudi iz čisto egoističnih vzgibov. “Želimo, da naši otroci in vnuki živijo v okolju, ki je zmožno, da prehrani ljudi in omogoča kvalitetno življenje,” je še dejal minister.
