Piše: C. R., STA
Pisatelj, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je 13. februarja slavil 80. rojstni dan. Prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Grumovih nagrad in Župančičeve nagrade za življenjsko delo ter večkratni nominiranec različnih nagrad velja za enega najbolj branih in prevajanih slovenskih pisateljev.
Doslej je v 42 jezikih izšlo 263 prevodov različnih njegovih del, je navedel Flisar. Položaj avtorjev v Sloveniji je Flisar ocenil kot čedalje slabšega, ne glede na navedbe sedanjega ministrstva za kulturo, da se za kulturo namenja več denarja kot v preteklih letih.
“Avtorji, ko pride do honorarjev in do splošnega družbenega statusa, niso nič na boljšem, iz leta v leto, iz meseca v mesec, iz dneva v dan so na slabšem. Mislim, da je razlog za to, da kultura počasi umira,” je še menil Flisar v izjavi dan pred rojstnim dnem, ko so v Gradcu premierno izvedli njegovo dramo Hamlet in jaz, ki je sicer njegova 14 drama, uprizorjena v nemščini.
Dodal je, da je bil vse življenje zmeren pesimist, zdaj pa postaja popolni pesimist in ne vidi nobene prihodnosti za človeštvo. “Žal mi je, da moram to reči, ampak ne bi se rad pretvarjal, da imam drugačne občutke,” je dodal.
“Literatura, kakršno poznamo iz preteklosti, slabo se ji piše,” je še povedal Flisar, ki sicer še vedno ima navdih za ustvarjanje. Čez približno teden dni v knjigarne prihaja jubilejna izdaja izbranih citatov z naslovom Malo se ljubimo, smejemo, malo boli, nato ugasnemo.
O ustvarjanju današnjega slavljenca, kamor sodijo tudi številni potopisni romani, bo tekla beseda tudi prihodnji teden v Dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma v okviru Alminih večerov. Ti so bili zasnovani tako v počastitev avtorice, ki je dvorani dala ime, kot tudi književnega žanra, s katerim se je v svetu najbolj uveljavila in ga hkrati uveljavila tudi med bralstvom – literarnega potopisa. Pogovor bo vodil pisatelj in urednik Andrej Blatnik.
Flisar je avtor več kot 20 romanov, pesniške zbirke, več potopisov, treh knjig za otroke in številnih dram. Njegov najbolj znan roman Čarovnikov vajenec je doslej izšel v 13 izdajah.
Različna njegova dela so med drugim prevedena v japonščino, arabščino in kitajščino, poleg evropskih jezikov pa v tudi tako eksotične, kot so bengalščina, hindijščina, malajščina, indonezijščina, malajalščina, vietnamščina, nepalščina, tamilščina, marati in amharščina. Njegove drame redno uprizarjajo poklicna gledališča po vsem svetu, med drugim v Avstriji, Belorusiji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Tajvanu, na Japonskem, v Rusiji in v ZDA, navaja njegova uradna spletna stran.
Flisar je bil med drugim za svoje delo večkrat nominiran za kresnika. Na čelu Društva slovenskih pisateljev je bil med letoma 1995 in 2002, od leta 1998 je urednik najstarejše slovenske literarne revije Sodobnost.
Od večine drugih slovenskih pisateljskih kolegov se loči po tem, da je že v mladosti ogromno potoval, obiskal je skoraj sto držav. Več kot 20 let je živel zunaj domovine, najdlje, 17 let, v Londonu, kjer je študiral angleški jezik, pisal radijske in TV igre za BBC in bil urednik pri večji britanski založbi. Dlje časa je živel še v Sydneyju v Avstraliji, kjer je študiral psihologijo, preizkušal pa se je tudi kot pisec filmskih scenarijev v Hollywoodu. Od leta 1990 živi v Ljubljani.
Flisar se je rodil 13. februarja leta 1945 v Gerlincih na severovzhodu Slovenije. V Ljubljani je študiral primerjalno književnost.
