Piše: Damian Ahlin
Na predvečer Cvetne nedelje, se je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v mestu Buenos Aires izvedel enkratni duhovni koncert.
Slavni mednarodni baritonist slovenskega rodu Luka Debevec Mayer je z glasbenimi prijatelji predstavil Meditirani koncert za veliki teden. Oltarni prostor je bil opremljen in razsvetljen po zamisli Luka Debevca in Damjana Ahlina. Ob visoki udeležbi ne le članov slovenske skupnosti ampak tudi argentinskih prijateljev, se je večer razvijal ob posebnem dvojezičnem križevem potu. Velja omeniti, da je bil koncert organiziran pod okriljem slovenskega dušno pastirstva v Buenos Airesu.
Bila je pesem in tudi beseda in čas za razmišljanje. Ni tako enostavno strniti v malo več kot dvournem koncertu vse namene oz. težnje in duhovna iskanja posameznikov. Glasba je bil tisti čarobni vodič pred in po vsaki izmed štirinajstih postaj v opomin in spomin. Vse izvajane pesmi so bile posebno prirejene za to priložnost.
Izbranih je bilo štirinajst skladb slovenskega in mednarodnega sakralnega opusa.
Po Lukovih besedah lahko bolje razumemo večer in namero:
Glasba je božja govorica. Morda v tišini srca in preko glasbe, ki govori o Bogu odkrijemo zvočnost Njegovih odrešenjskih dejanj, na katere se pripravljamo v postnem času, ki pa obenem dosežejo svoj višek v podoživljanju dogodkov velikega tedna, to se pravi, Jezusove smrti in vstajenja za naše odrešenje.
Tokrat sem dodatno poudaril še to, da se zberemo pod križem g. Ivana Bukovca, ker želim, da se spomnimo umetnika, člana Slovenske kulturne akcije kakor sem tudi sam, ki je izrezljal največji znak naše vere z namenom, da bi vsak, ki bi pred njim postal s pogledom Nanj, prebudil v sebi kanček prepričanja in spoznanja, da nas je izbral kot Oče za svoje otroke v cerkvi, ki pod varstvom Marije Pomagaj druži Slovence v Argentini.
Geslo večera Oljsko goro tiha noč pokriva, je izbral pevec sam po lastni čustveni izkušnji, ki ga vsakič, ko jo zasliši ali zapoje, dobesedno stisne v grlu in ker je ravno ta pesem tista, ki globoko zadoni kot skoraj nobena v velikem tednu. Pesem sama prikazuje scensko uprizoritev, ki odpira zastor, da pogledamo znova in znova na kraj in, kot je prosil Jezus apostole, ne zaspimo!
