Piše: Jože Jan
Na gradu Bogenšperk je na ogled nova stalna razstava »Valvasoriana«, na kateri sta predstavljena bogato življenje in delo znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693).
Po besedah direktorja Javnega zavoda Bogenšperk Petra Avblja odprtje stalne razstave Valvasoriana pomeni največji muzejski projekt, ki se je na gradu Bogenšperk zgodil v zadnjih treh desetletjih in je v celoti plod domačega znanja in dela. Nova stalna razstava jasno potrjuje vizijo Javnega zavoda Bogenšperk kot samostojne muzejske ustanove. Odločili so se, da z razstavo počastijo dva visoka jubileja: konec maja je namreč minilo 380 let od Valvasorjevega rojstva in konec septembra 2022 bo 350-letnica Valvasorjevega prihoda na grad Bogenšperk.
Avtor razstave Jernej Kotar je poudaril, da je Valvasoriana brez dvoma največji in najzahtevnejši razstavni projekt v zgodovini muzeja na gradu Bogenšperk. Vsebinsko zajema vsa področja Valvasorjevega življenja in dela ter temelji na najnovejših spoznanjih, do katerih so v zadnjih letih prišli slovenski zgodovinarji.
Prilagojena je vsem skupinam obiskovalcev, še zlasti pa osnovnošolcem in srednješolcem. Sestavljena je iz treh sklopov. V prvem je prikazano življenje na Kranjskem, kot ga je poznal in izčrpno opisal Valvasor, v drugem sta predstavljena njegovo zasebno in družinsko življenje, v tretjem pa je strnjen in pregleden prikaz njegovega izjemnega znanstvenega opusa, od načrta za predor na Ljubelju, do slavne raziskave Cerkniškega jezera.
Valvasorjevo življenje in delo
Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani maja leta 1641. Njegova starša sta bila Ana Marija Ravbar in deželni odbornik Jernej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama in lastnik gospostev Gamberk in Medija na Izlakah, kjer je mladi Janez preživel otroštvo skupaj s 16 brati in sestrami.
Gimnazijo je končal pri jezuitih v Ljubljani. O njegovi izobrazbi in bogastvu priča mogočna knjižnica, v kateri je imel pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in zanimivosti. Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje znanje in nabiral izkušnje na potovanjih po tujini in vojaških službah. Ko se je leta 1672 vrnil je kupil gradove Bogenšperk, Črni potok in Lichtenberg. Na Bogenšperku je živel 20 let in si uredil delavnico-bakroreznico. Umrl je leta 1693 v Krškem.
Valvasor je bil polihistor. Njegovo delo je obsegalo raznovrstna področja. Svoje življenje je zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Zapustil je obširno znanstveno delo. Bil je eden prvih kartografov na Slovenskem in prvi, ki se je ukvarjal z bakrotiskom in ustanovil svoje grafično podjetje.
Slava vojvodine Kranjske predstavlja vrh njegovega dela. Izšla je v Nürnbergu leta 1689. Napisana je bila v nemškem jeziku, da bi bila razumljiva čim širši množici. S sodelavci je zbral in izdal podatke, ki so neprecenljivi vir za prikaz življenja današnje Slovenije v 17. stoletju. Knjiga zajema 15 poglavij in ima 3532 strani. Opremljena je z 528 grafikami, ki jih je risal sam Valvasor.
Valvasor je zaradi svojega prispevka k slovenski znanosti in kulturi ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine.
