Peta številka Mladika objavlja več zanimivih poglobitev. Uvodni članek je namenjen razmišljanju o položaju slovenske vernosti v Beneški Sloveniji, kjer slovensko bogosložju ostaja temeljnega pomena ne samo na Videmskem, temveč povsod, kjer Slovenci živimo zunaj matičnih meja, saj je temelj za obstoj skupnosti. Saj se tu njeni člani srečujejo in povezujejo v vrednotah, ki utrjujejo in pomagajo gledati naprej. Uvodniku sledi članek, ki ga je prav tako podpisala Erika Jazbar, o prisotnosti slovenskega jezika v bogoslužju videmske škofije; zgodovinskemu pregledu in prizadevanjem za prihodnost sledi oris podobe Cerkve v Kanalski, Karnajski in Terski dolini, v Nadiških dolinah, v Reziji, Porčinju in na Stari gori.
Fokus je posvečen spominom nekaterih sodelavcev Mladike o tem, kako so pred tremi desetletji kot mladi, vendar aktivni pripadniki slovenske skupnosti v Italiji doživljali zgodovinske spremembe v Sloveniji. Svoje spomine so zapisali Tomaž Simčič, Maja Lapornik, Breda Susič in Tomaž Susič.
Sledi članek Misija prihodnost 4.0 o načrtu za okrevanje in odpornost, ki so ga morale države članice EU predložiti Evropski komisiji do konca aprila, da bi začele črpati sredstva iz pandemskega sklada; svoje poglede sta orisala ekonomist Mitja Stefancic in odbornica FJK za finance Barbara Zilli.
V rubriki Oseba in družba Roman Globokar piše o politiki kot obliki ljubezni, saj za boljši svet, pravi avtor članka, “za vse ljudi nujno potrebujemo dobre, sposobne in plemenite politike.”
Literarnega zgodovinarja Franceta Piberniika, ki je umrl letos spomladi, se v reviji spominjata Rozina Švent in Jože Horvat. Dušnega pastirja in dolgoletnega vikarja za slovenske vernike v tržaški škofiji msgr. Franca Vončine so se z zapisom spomnili Anton Bedenčič, Dorica Žagar, Tomaž Simčič in Marijan Kravos.
V rubriki Literatura se objavljajo pesmi Nike Čok, ki so prejele tretjo nagrado za poezijo na 49. literarnem natečaju revije Mladika.
V rubirki Ekologija je govor o letu 2021 kot o ključnem letu za zeleno preobrazbo našega planeta.
Raznolikim novicam iz zamejstva in zdomstva v Anteni sledi rubrika Naša šola. Avtorica Elisabetta Kovic tokrat piše o identiteti otrok, ki se vpisujejo v slovenske vrtce.
Zgodovinar Jernej Vidmar je zapisal tretji in zadnji del članka o represiji proti članom Slovenske demokratske zveze in njenim privržencem. Na njegovo prejšnje pisanje se je odzvala Majda Sfiligoj, ki se spominja usode tete Romane Sfiligoj, zaprte v povojnem času.
Adrijan Pahor je ob podelitvi nagrade Vstajenje Marinu Qualizzu napisal članek o pomenu vloge in delovanja tega beneškega čedermaca.
Mojca Polona Vaupotič je pripravila zapis o primorskem mojstru in kamnoseku Mihaelu Cussi, doma iz Kuše nad Ajdovščino, ki je deloval v 17. stoletju v številnih cerkvah na Primorskem in v Ljubljani.
Franc Križnar je v rubriki o glasbenikih ustvaril portret pesnika, duhovnika, narodnega delavca in glasbenika Ivana Trinka. Magda Jevnikar v rubriki Sveže iz ateljeja se je pogovarjala z umetnikom Ivanom Žerjalom.
V rubriki Prebrali so za vas Robert Šabec piše o knjigi Dušana Jelinčiča Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, Martin Brecelj pa predstavi zbornik, ki ga je uredila Manca Erzetič, Goli otok po sedemdesetih letih.
O heraldičnih grbih na slovenskem ozemlju piše Mitja Petaros.
Pri mladinski prilogi Rast so sodelovali avtorica uvodnika o spletnem nakupovanju kot rešitvi ali zlu Vanja Vogrič, Ilaria Vecchiet in Irena Gruden, ki sta pripravili članek o motnjah v hranjenju v času zaprtja zaradi koronavirusa in pogovor s psihoterapevtko Ester Ferletič, Nika Devetak, ki je pripravila intervjuje z dijakinjami in bolj ali manj znanimi zamejci o tem, kako so omejitve v našem življenju vplivale na odnos do hrane. Nika Devetak je zapisala pričevanje dietetičarke Tinke Gasser Gruden ravno tako o problemu odnosa do hrane v koronačasu. Julija Čotič, Nika Devetak, Laura Drašček in Ilaria Vecchiet pa so se pogovorile z dijaki o tem, ali jim je bil ljubši pouk na daljavo ali povratek v razred.
Mladiko lahko berete TUKAJ
