V slovenskem prevodu je izšel roman Avgust, ki ga podpisuje Američan John Williams, avtor uspešnice Stoner, zbirka MK Nova lirika pa je bogatejša za prvo pesniško zbirko priznanega francoskega literata Jacquesa Preverta Besede ter za izbor del iz obsežnega opusa japonskega pesnika Shuntara Tanikawe, naslovljen Dve milijardi svetlobnih let samote.
Williams (1922-1994), avtor uspešnice Stoner, je napisal štiri romane, zadnji od njih pa je bil Avgust, v katerem je pisatelj pod drobnogled vzel prvega rimskega cesarja Avgusta in njegov čas. Prevajalka Breda Biščak, ki je poslovenila tudi Williamsov roman Stoner, je na današnji novinarski konferenci dejala, da je deloma skupno, “da obravnavata boj za moč, tako na družbeni ravni kot v intimnih odnosih pa avtor prepoznava ljubezen do književnosti kot najčistejšo obliko ljubezni”.
Roman je po besedah prevajalke napisan z vidika Rima in je razdeljen na tri knjige: “V prvi bralec spoznava moški svet, v drugi ženskega, v tretji pa spregovori sam Avgust.” Sestavlja ga kombinacija pisem, fragmentov dnevniških zapisov in uradnih razglasov, v njem pa nastopa kopica prvoosebnih pripovedovalcev, tudi Cezar, Kleopatra in Mark Antonij. Kljub temu, da roman govori o resnični osebnosti, pa je urednik Andrej Ilc opomnil, da ne gre za klasični zgodovinski roman, kar je v uvodni opombi zapisal tudi Williams: “Če je v romanu kaj resnice, potem ne gre toliko za zgodovinsko kolikor za leposlovno resnico.”
Po tem, ko so se imeli slovenski bralci že možnost seznaniti s poezijo Jacquesa Preverta (1900-1977), jim tokrat v posebni izdaji Nove lirike ponujajo v branje celovit prevod njegove zbirke Besede. Kot je pojasnil avtor spremne besede h knjigi Primož Vitez, je Prevert to svojo prvo pesniško zbirko izdal pri 45 letih, pred tem pa je “hodil po Parizu in se družil z najrazličnejšimi ljudmi”.
Če smo doslej njegovo poezijo poznali predvsem kot spoj drobnih poetičnih utrinkov vsakdanjika in bridko osenčenih intimnih razpoloženj, se z Besedami kaže pesnikova raznovrstnejša podoba. Aleš Berger, ki se je s Prevertom prvič srečal že kot šolar in ga prevaja že 30 let, je dejal, da zbirka Besede bralcem pokaže drugačen pesnikov obraz, “Sarkastičen, včasih celo razkačen”. Opomnil je, da je nekatere daljše pesmi pisal v času španske državljanske vojne in bil ogorčen nad vlogo katoliške cerkve v njej, prav tako pa je bil ogorčen nad elitami, ki izžemajo delavski razred. Ga pa zbirka, tako Berger, “kompletira kot izrazitega individualista, ki zna najti motiv za pesem v vsakem utrinku”.
Prvič pa se bodo slovenski bralci z delom Dve milijardi svetlobnih let samote lahko celovito seznanili z enim najbolj priljubljenih sodobnih japonskih pesnikov Shuntarom Tanikawo (1931). Naslov dela je povzet po njegovi debitantski zbirki, ki jo je napisal pri 21 letih, odtlej pa je pesnik izdal že več kot 60 zbirk. To je delo zelo otežilo prevajalcu Iztoku Ilcu, ki je na koncu nabor opravil na podlagi antologije v štirih knjigah, ki jo je pripravil sam avtor.
Iztok Ilc je dejal, da je pri izboru “hodil po tankem ledu”, na koncu pa se je odločil za kombinacijo pesmi, ki se mu v avtorjevem opusu zdijo pomembne, s tistimi, ki so mu osebno všeč. “Pesmi v zbirki so zelo različne po izpovedi. Mladostne so zelo čustvene, samoiskateljske, potem preidejo v bolj modernistično, nadrealistično fazo, tiste v srednjih letih so nekoliko bolj cinične, nekaj je tudi poznih, ki so bolj umirjene,” je pojasnil. Zanimivo se mu zdi, da avtor ni posegal po določenih pesniških oblikah, v pesmih pa je opaziti tudi vpliv zahoda, tudi iz naslovov, kot sta Superman ali Nočni Miki Miška. Ilc je zbirko zaokrožil še s prevodom intervjuja s Tanikawo. Knjige so izšle pri Mladinski knjigi, predstavitev pa je potekala v knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
